Zaključki posveta o prostovoljstvu v Mariboru

V sredo, 3. 6. 2020, je v okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru na vrtu Muzeja NO potekal posvet o Prostovljstvu v Mariboru. Vabimo vas k prebiranju zaključkov in ogledu posnetka.

Prostovoljstvo je globoko prepleteno z življenjem v Mariboru na mnogoterih področjih. Naj bo to lajšanje socialne stiske, aktivnosti s področja zdravstene preventive in kurative, številne dejavnosti s področja kulture in mladine, skrb za okolje…, vse te aktivnosti, ki bogatijo naše mesto, pogosto pa prispevajo k minimalnemu standardu dostojnega življenja v mestu, ne bi mogle potekati brez prostovoljk_cev in prostovoljskih organizacij.

Kako občine in država prostovoljstvo podpirajo in kako prostovoljske organizacije in javni zavodi s področja kulture razmišljajo o prostovoljstvu v današnjem času, smo se pogovarjale na posvetu na vrtu Muzeja NO. Na posvetu so sodelovale_i , Tadeja Dobaj (ZPM Maribor), Tanja Volmajer (Društvo TOTI DCA), Tomaž Podbevšek (Društvo Hiša!), Tjaša Arko (Slovenska filantropija), podžupanja MOM Alenka Iskra, Aleksandra Berberih Slana (Muzej NO) Luka Lubi (urad za kulturo in mladino MOM) in Lilijana Zorko (Urad za zdravstveno in socialno varstvo), moderirala je Urška Breznik (Pekarna Magdalenske mreže). Pripravile_i smo zaključke posveta, nekaj fotografij si lahko ogledate TUKAJ, celoten pogovor pa je dostopen na POVEZAVI.

Na nacionalni ravni je Ministrstvo za javno upravo tisto, ki najbolj razume prostovoljsko delo in njegovo vlogo v družbi. To je izkazalo ne samo s sprejetjem Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva leta 2018, temveč tudi z javnimi razpisi za spodbujanje profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki jih izvaja od leta 2018.  Prepoznavanje pomena mentorstva prostovoljcem je tudi korak v smer razvijanja kakovostnega procesa prostovoljskega dela in njegovih učinkov tako za organizacije, prostovoljke_ce, uporabnice_ke in širšo lokalno skupnost.

Razumevanje pomena in vloge prostovoljstva se na ravni občin precej razlikuje. Nekatere občine procese prostovoljskega dela podpirajo preko javnih razpisov, druge s vključevanjem zaposlenih v prostovoljske akcije. Na področju javnih razpisov je potrebno poudariti, da Zakon o prostovoljstvu med drugim v 37. členu določa sledeče:
(2) Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega razpisa.
(5) Če se za pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega proračuna ali proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, če zakon ne določa drugače, prostovoljsko delo upoštevajo kot lastni materialni vložek prostovoljskih organizacij. Višina lastnega materialnega vložka se določi na podlagi evidentiranega dela in ocenjene vrednosti ure prostovoljskega dela, določene s predpisom iz sedmega odstavka 41. člena tega zakona.
Slednje je sicer lahko le priporočilo za občine, a je prostovoljsko delo kot lastni materialni vložek s strani občinskih razpisov pogosto nerazumljen in ga uradnice_ki razumejo kot »napihovanje« vrednosti posameznih aktivnosti. Ne moremo dovolj izpostaviti, da je prostovoljskega dela v vsaki nevladni organizaciji, naj gre za profesionalizirano ali ljubiteljsko, opravljenega ogromno in ga zaradi omejitev na razpisih prikažemo lahko zgolj majhen del.

Slovenska filantropije je pripravila 10 priporočil Slovenske filantropije za prostovoljstvu prijazno mesto, ki mestom lahko služijo za smernice, kako aktivno vzpodbujati in podpirati prostovoljstvo.

V Mariboru je nujno potrebna bolj aktivna podpora prostovoljstvu na lokalni ravni, kar med drugimi pomeni tudi zagotovljanje uporabe praznih občinskih prostorov za organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom in nagrajevanje prostovoljk_cev npr. z brezplačnimi vožnjami z mestnimi avtobusi, brezplačnimi vstopninami na javne prireditve ipd.

Kakovostno sodelovanje skozi prostovoljske aktivnosti se lahko vzpostavi tudi med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi s področja kulture in mladine (in drugimi). Takšno sodelovanje lahko predstavlja odlično priložnost povezovanja z lokalno skupnostjo in približevanja vsebin tako javnih zavodov, kakor tudi nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom prebivalkam_cem mesta. Ob tem je smiselno pogledati primere dobrih praks iz drugih delov države in iz tujine.

Predvsem pa je potrebno zmeraj imeti v mislih, da bi moralo prostovoljsko delo predstavljati v družbi zgolj nadstandard, saj za brezposelne osebe nikakor ne sme pomeniti nadomeščanja sicer plačanega dela z upoštevanjem vseh delavskih pravic, za organizacije pa ne nadomeščanje zaposlenih oseb s prostovoljkami_ci. Predvsem pa se je potrebno zavedati, kakšno dragocenost ob intenzivnem napadu na civilno družbo, delavske pravice, javno zdravstvo, okolje, kulturo… v tem obdobju, predstavljajo prostovoljke_ce.

 

Posvet je potekal kot del projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije NVO in prostovoljstva.

 

Info: Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2020 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov