Branje besede = branje sveta

V Pekarni Magdalenske mreže med marcem in novembrom 2020 izvajamo projekt »Banje besede = banje sveta«, v okviru aktivnosti namenjenih krepitvi medijske pismenosti.

V okviru projekta naslavljamo pomanjkanje medijske in kritične pismenosti pri mladih. Oba koncepta sta med seboj seveda povezana, a menimo, da je kritična pismenost pogoj za razvoj medijske pismenosti. Kritična pismenost je namreč koncept, ki pismenosti, kot referenci za branje in ustvarjanje tekstov, dodaja kritičnost, kot eksplicitno etično in politično dimenzijo. Iz zavedanja, da sta jezik in dostop do informacij in znanja, ena ključnih osi vzpostavljanja razmerij moči v družbi, po kateri se izvaja dominacija, izključevanje in nasilje v družbi, je kritičnost prepoznana kot etični in politični imperativ, usmerjen v pravično sobivanje. Razvijanje obeh konceptov pismenosti tako razumemo kot vzpostavljanje angažiranega odnosa, ki je predpogoj družbene participacije in sodelovanja med ljudmi. V jedru problematike razvijanja pismenosti je odnos do teksta, s katerim vzpostavljamo odnose avtoritete, ki disciplinira zelo različne ravni življenja posameznice_ka. Pisani in vizualni teksti mladim ponujajo modele identifikacije, vsebine o katerih je vredno razmišljati, resnice o dogodkih in procesih v svetu. Tako prihaja do nereflektiranega prenosa sporočil, predstav in vrednot, zlasti v obdobju spreminjajoče se medijske pokrajine, poplav informacij in družbenih omrežji. Mlade_i, ki kot bralke_ci ali potrošnice_ki vstopajo v medijski prostor, pogosto ne znajo ločiti, katere informacije so kredibilne in katere ne, kar lahko vodi v njihovo pasivizacijo ali angažiranje za cilje, ki spodkopavajo vrednote demokratične družbe. Na podlagi dolgoletnega dela z mladimi opažamo, da sicer razlikujejo t.i. rumene in resne medije, se zavedajo določenih mehanizmov, ki kreirajo medijsko krajino, a novicam namenjajo relativno malo časa. Z aktualnim dogajanjem pri nas in po svetu se seznanjajo predvsem preko socialnih omrežji. Pogosto poročajo o tem, da podvomijo v resničnost informacij, s katerimi se srečujejo, a ne preverjajo virov, ne sprašujejo se o namenih in ne iščejo dodatnih informacij. Tako načini delovanja medijev prevečkrat ostanejo nenaslovljeni in so parcialni interesi, ki izhajajo iz lastništva in vplivajo na to, kakšne informacije so na kak način posredovane, prezrti. Ob tem je potrebno omeniti tudi oblike delovnih razmerij, ki so prisotne v novinarskem poklicu. Pogoji pod katerimi delajo novinarke_ji so v mnogih primerih nevzdržni, odsotnosti uredniških politik pa očitne. Mnogi zasebni mediji tako objavljajo instant novice, opremljene z zavajajočimi naslovi in ne formirajo informiranih posameznic_kov, pač pa preko reklam, ki predstavljajo velik delež medijskega prostora, ustvarjajo nekritične potrošnice_ke. Evropska komisija sicer poziva države članice, da povečajo svojo podporo kakovostnemu novinarstvu in tako zagotovijo pluralno, raznoliko in trajnostno medijsko okolje, a se je slednje v zadnjem desetletju občutno razširilo in spremenilo. Hiter razvoj in diseminacija novih oblik digitalne tehnologije ima ključen vpliv na življenja velikega dela svetovnega prebivalstva. Z dostopnostjo interaktivnih in uporabniku prijaznih vmesnikov, software dizajna in mobilnih naprav, smo priča neskončnemu porajanju novih oblik komuniciranja.

S projektom skozi vse aktivnosti krepimo medijsko pismenost. Osredotočamo se na delo z mladimi iz različnih srednjih šol in fakultet, pripravljamo pa tudi vsebine za učitelje_ice in mladinske delavke_ce ter zainteresirano javnost. S strokovnimi in poglobljenimi pristopi, usposobljenimi izvajalkami_ci mlade spodbujamo h kritičnemu in angažiranemu branju medijskih sporočil in krepimo zavedanje o tem, da dnevne novice in ostale informacije niso samoumevne in objektivne ter da na njihovo posredovanje vpliva mnogo dejavnikov.

 

Delavnice kritične pismenosti

Z delavnicami z mladimi naslavljamo to, da nas nepoznavanje sistema vizualnega in tekstovnega komuniciranja bodisi v medijih, na oglasih, formalnih obrazcih, spletnih aplikacijah, družbenih omrežjih… kot bralke_ce, potrošnice_ke, politične subjekte postavlja v podrejen položaj. Jezik, druge simbolne forme in širši diskurz lahko namreč predstavljajo vplivno sredstvo za vzdrževanje in reproduciranje razmerij dominacije. Z orodjem kritične diskurzivne analize razkrivamo, na kakšen način jezik in vizualni simboli uporabljeni v medijih umeščajo posameznice_ke v razmerja moči. Podrobneje se seznanjamo s strukturo medijev, njihovem lastništvu, uredniškimi politikami in položaju novinark_jev kot delavk_cev ter na podlagi pridobljenega znanja identificiramo razloge za obstoj lažnih novic.

Projekcija filma »Manufacturing consent« z diskusijo

Dokumentarni film poljudno predstavi klasično sistemsko analizo medijskega sistema v zahodnih demokracijah, kot sta jo zapisala Noam Chomsky in Edwards S. Herman v Manufacturing Consent: The political economy of the mass media. V filmu spoznamo pet medijskih filtrov, ki oblikujejo medijski proizvod, nadalje pa skozi diskusijo, s primeri in z miselnimi eksperimenti pobližje obdelamo koncepte medijskih filtrov, kot jih definirata Chomsky in Herman. Udeležene_i jih bodo sposobne_i zaznavati v vsakdanjem življenju, razumele_i bodo, kako se lažne informacije prikradejo v medijski diskurz in kako postanejo skoraj ponarodele resnice, ki imajo velik vpliv na našo družbeno-politično realnost in lahko vodijo tudi v vojne ali oborožene konflikte. Bolj bodo ozaveščene_i glede pristranskosti medijev in posledično bolj sposobne_i zaznavati izpuščene narative.

Dogodek »Medijski prostor od znotraj«

Mlade_i bodo na dogodku spoznale_i z mediji povezane teme, ki v javnost niso deležne ustrezne obravnave in se srečale_i z relevantnimi novinarji_kami in raziskovalkami_ci medijske krajine. S predavanji pridobijo nova specifična znanja in so spodbujene_i k vsakodnevnemu kritičnemu premisleku o novicah, ki jih zasledijo v medijih in na socialnih omrežjih. Različne predavateljice_ji bodo s svojimi vsebinami prispevale_i k razširjenemu in poglobljenemu razumevanju medijskega prostora, načina delovanja medijev in novinark_jev, družbenih omrežji in načinov za preverjanje avtentičnosti informacij. Naslavljamo pomen novinarske odgovornosti, kodeks novinarjev in napade nanje, pomen in pomembnost neodvisnih in neprofitnih medijev, prisotnost sovražnega govora in lažnih informacij na družbenih omrežjih ter kako preverjati avtentičnost objav na spletu. Dogodek sestavljajo predavanja in delavnice, kjer bodo mlade_i v skupinah spodbujene k premislekom, izpostavitvi vprašanj ter izdelavi zaključkov. Predavanja bodo posneta, posnetki pa bodo dostopni na youtube kanalu organizacije. 

Priročnik za učiteljice_e in mladinske delavke_ce: Kritična medijska pismenost; plakat in zgibanka za mlade

Pripravljamo priročnik s ključnimi informacijami s področja kritične medijske pismenosti in modulom za izvajanje aktivnosti z mladimi. Z njegovo diseminacijo spodbujamo pedagoge_inje in mladinske delavke_ce, da uporabijo metode kritične medijske pismenosti v svojem vsakodnevnem delu z mladimi. Pri tem je pomembno, da uporabijo različne metode dela in z vključujočim pristopom in poglobljenim znanjem dosežejo, da mlade_i oblikujejo kritično zavedanje o sebi in svojem položaju, da analizirajo vzroke in posledice različnih družbenih dogajanj in iščejo načine, kako bi probleme naslovile_i in odpravile_i. Poleg priročnika pripravljamo plakat in zgibanko, ki bosta mlade opremila z osnovnimi informacijami o kritični medijski pismenosti in jim bosta tako v vsakodnevnih situacijah pomagala zaznavati izpuščene narative in ideološke ter manipulativne elemente medijskih objav.

Podcast pogovora o medijski krajini

Za zainteresirano javnost pripravljamo še dva podcast pogovora na teme, ki jih naslavljamo v projektu. Prvi bo obravnaval teme dokumentarnega filma Manufacturing consent in tako razlagal sistemsko analizo medijskega prostora in medijskih filtrih, kot jih definirata Chomsky in Herman in oblikujejo medijske proizvode. V drugem pa bodo sodelovale_i predavateljice_ji celodnevnega dogodka, ki so poklicno vpete_i v medijsko dogajanje in s svojim kvalitetnim delom prispevajo k poglobljenemu in raziskovalnemu novinarstvu oziroma opozarjajo na teme, ki so v našem medijskem prostoru podzastopane. S podcastoma zainteresirani javnosti nudimo poljudna pogovora o družbeno relevantnih temah in jih ob slišanem spodbujamo k premisleku ter nadaljnji kritični presoji posredovanih informacij. 

 

Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru aktivnosti namenjenih krepitvi medijske pismenosti.

MISC INFOPEKA 2020 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov