Intervju: Raznolikost je tista, ki me navdušuje

Gilles Baudry prihaja iz Francije oziroma natančneje iz mesta Limoges. Star  je 30 let, je LGBTQIA+ aktivist in fotograf. V okviru Evropske solidarnoste enote trenutno opravlja mednarodno prostovoljsko delo v Pekarni Magdalenske mreže.

Kdo pravzaprav je Gilles Edgard Baudry?
Najprej te moram popraviti, da je moje ime zgolj Gilles Baudry. Edgard je bilo ime mojemu staremu očetu. V Franciji je namreč tradicija, da ima vsak po dve imeni, zato sem si sam izbral ime Edgard, ker mi je bilo zelo všeč. Drugače pa moram povedati, da me zelo zanimajo umetnost, feminizem in aktivizem. V prostem času rad obiskujem razstave in hodim v kino. Všeč so mi tudi dela fotografov in moderna umetnost, prav tako pa rad kuham in potujem.

Katero jed najraje skuhaš?
Rad kuham vegeterijansko hrano. Moja specialiteta je Hachis Parmentier (ta jed sicer ni izvorno vegeterijanska, saj je spodnja plast mesnata op. a.). To je posebna pita, kjer je spodnja plast iz zelenjave, na vrhu pa je pire krompir. Poleg tega rad kuham tudi rižoto, a je slednja bolj italijanska kot francoska jed. Obe jedi sta enostavni za pripravo.

Kaj te je motiviralo, da si postal ESE prostovoljec?
Želel sem si iti v tujino in izboljšati svoje znanje angleškega jezika. Med študijem sem se seznanil z možnostmi, ki jih ponuja delo v tujini. Priznam, da sem si na začetku želel obiskati katero izmed skandinavskih držav, kot je npr. Švedska ali Norveška. Preko spleta sem poslal več prošenj različnim organizacijam, vse dokler nisem na eni izmed spletnih strani zasledil Pekarno Magdalenske mreže in se preko Skypa pogovorjal z Natašo in Urško. Obe sta mi na zelo zanimiv način predstavili program in organizacijo, zato sem se odločil, da pridem sem.

Če te pravilno razumem, odločilen dejavnik za tvoj prihod v Slovenijo ni bila izbira države, temveč programa.
Tako je. Ko sem našel ustrezen program, sem si takoj želel sodelovati v njem. V Limogesu sem delal v galeriji sodobne umetnosti. Delo je bilo zelo zanimivo, vendar v njem ni bilo veliko aktivizma. Tukaj je slednjega veliko več, poleg tega pa se še prepleta s kulturo, kar mi je zelo všeč.

Katere razlike med Slovenijo in Francijo si opazil v času bivanja v Mariboru?
Razlike v cenah proizvodov. Zelo sem presenečen, ko v baru vidim, da gin tonic stane okoli 3 evre, medtem ko je v Parizu cena zanj sedem ali osem evrov. Slovenija je precej manjša od Francije, zato je tukajšnji način življenja nekoliko drugačen. Prav tako mi je všeč pokrajina, saj imate naravo na dosegu roke. Rad bi izpostavil, da je tudi ekološka zavest tukaj na zelo visokem nivoju, saj odpadke zbirate ločeno, medtem ko imamo v Franciji zgolj zabojnike za dve vrsti odpadkov, in sicer za mešane odpadke ter za papir in plastiko. Tu in tam je moč najti še kakšen zabojnik za steklo, a to je že odvisno od občine, v kateri prebivaš.

Katere stvari pa ti v Sloveniji niso všeč?
Trenutno se ne spomnin stvari, ki mi tukaj ne bi bila všeč. Morda zgolj počasni vlaki. Potovanje z vlakom je veliko bolj ekološko, zato sem se ga pogosto posluževal tudi v Franciji. Ima pa tudi počasnost svojo prednost, saj lahko v miru opazuješ čudovito pokrajino.

Kaj bi rad kot ESE prostovoljec spremenili v družbi?
Rad bi dosegel, da bi bila LGBT skupnost bolj vidna in bolje sprejeta.

Kakšen pa je položaj LGBT skupnosti v Franciji v primerjavi s Slovenijo?
Menim, da smo v Franciji v nekoliko boljšem položaju, saj se lahko poročamo in posvajamo otroke. Pred enim mesecem je bil sprejet zakon, po katerem lahko istospolni par pride do otrok s pomočjo umetne oploditve. To je kar velika razlika med Slovenijo in Francijo. Opažam, da je v Ljubljani veliko lažje biti del LGBT skupnosti kot v Mariboru, saj ni nobenih barov, kamor bi lahko člani omenjene skupnosti zahajali. Čeprav se tudi tukaj stvari spreminjajo, saj bo v štajerski prestolnici letos potekala že druga parada ponosa. To se mi zdi zelo v redu, saj bolj kot si viden, lažje sprejemaš sebe in druge. Zelo težko je biti del manjšine, kar še posebej velja v obdobju otroštva, saj se zavedaš, da bo tvoje življenje precej drugačno od življenja večine.

Katere kompetence pa bi si rad pridobili kot ESE prostovoljec?
Rad bi se naučil več o aktivizmu. Doma lahko grem zgolj na posamezne dogodke in sem prisoten na protestu ali čemu podobnem, medtem ko tukaj lahko dogodke tudi soorganiziram. Seveda pa bi rad izboljšal tudi svoje znanje angleščine in se vsaj malo naučil slovenščine.

Poleg Maribora si v Sloveniji do sedak obiskal zgolj Laško in Ljubljano. Katere turistične znamenitosti bi še rad videl pri nas?
V prvi vrsti zagotovo Bled. Rad bi obiskal tudi kraške jame in si ogledal Piran. Želim si videti tudi reko Sočo in obiskati Predjamski grad. Všeč mi je geografski položaj Slovenije, saj leži v srcu Evrope. Načrtujem, da bom obiskal tudi katero izmed sosednjih držav. Posebej si želim obiskati Budimpešto.

Rekel si, da si prišel v Maribor zaradi programa, ki ga izvaja Pekarne Magdalenske mreže. Po čem pa se ta program razlikuje od ostalih oziroma, kaj te je pri njem tako navdušilo?
Navdušuje me predvsem to, da ni osredotočen na eno temo, temveč je govora tudi o ekoloških tematikah, feminizmu, humanizmu, manjšinah in umetnosti. Raznolikost je tista, ki me navdušuje. Mislim, da se preko tega vsak dan naučim veliko o sebi.

Kako pa nameravaš pri nas pridobljeno znanje uporabiti v Franciji?
Želim organizirati dogodke, ki so blizu moji stroki. To vprašanje je v tem trenutku zame še nekoliko preveč abstraktno. V decembru sem organiziral dogodek, ki je povezan s spodbujanjem zavedanja o boju proti AIDS-u.

Katero mesto ti je bolj všeč Ljubljana ali Maribor?
Oh, ne. Z arhitekturnega vidika mi je bolj všeč Ljubljana, predvsem staro mestno jedro oz. Tromostovje, saj obožujem slog art noveau.Toda tudi Maribor je prijetno mesto, saj v njem najdemo različne kulturne ustanove, kot je npr. GT 22, MKC Pekarna in Lutkovno gledališče. Veliko je tudi uprizoritvenih umetnosti. Zdi se mi, da je kulturno dogajanje zelo pestro, pa tudi cene niso pretirano visoke.

Kako pa ti je všeč Pekarna Magdalenske mreže?
Zelo mi je všeč, saj se ukvarja z veliko različnimi stvarmi. Všeč so mi tudi prostori. Pa tudi vzdušje med zaposlenimi se mi zdi zelo dobro.

Primož Soban, Pekarna Magdalenske mreže

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org, www.infopeka.org

MISC INFOPEKA 2020 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov