Na polovici poti

V Pekarni Magdalenske mreže med aprilom in novembrom 2019 izvajamo projekt »Na polovici poti«, ki je namenjen prizadevanju za spoštovanje in sprejemanje pripadnic_kov različnih etničnih skupin, begunk_cev in migrantk_ov. 

Projekt je razdeljen na tri vsebinske sklope, ki se sicer medsebojno časovno prepletajo. “Na polovici poti” opozarja na nujnost dialoga, po drugi strani pa nas vedno znova opominja na številne nikoli dokončane poti tistih, ki iščejo boljše življenje. 

Tekom projekta mlade seznanjamo z oblikami diskriminacij in socialne izključenosti s katerimi se srečujejo begunke_ci, migrantke_i in vse_i priseljenke_ci, z oblikami boja proti sovražnemu govoru, vzroki in posledicami migracij ter vlogo medijev pri porastu sovražnega govora. Želimo, da bodo mlade_i  sposobne_i predstaviti in kritično ovrednotiti v javnem prostoru prevladujoče argumente, povezane s predstavami o življenju, navadah in običajih ljudi z begunskim in migrantskim ozadjem, ter bodo sposobne_i kritično dekonstruirati medijske zapise o beguncih. Spoznale_i bodo pomen odprte družbe in solidarnosti, razumele_i bodo institucionalni rasizem migracijske politike ter pomen vzpostavljanja alternativnih ekonomij. Mladim želimo pokazati, da so migracije simptom krize kapitalizma, ki v brezsmiselni gonji za profitom tepta zgodovinsko izborjene človekove in delavske pravice ter uničuje okolje. Sporočiti želimo, da moramo nuditi solidarnost tistim, ki jim življenjske okoliščine niso omogočile življenja na območju, kjer ne divjajo vojne ali oboroženi konflikti. Pogosto so to namreč vojne, v katere so vpletene ravno evropske države. Dodatno želimo mlade izobraziti o tem, da k porastu ksenofobije in rasizma prispevajo tudi države članice Evropske unije same z institucionalnim rasizmom migracijske politike in s politiko zategovanja pasu s katero poglabljajo ekonomsko neenakost med prebivalkami_ci držav članic, ki posledično grešne kozle iščejo ravno v priseljenkah_cih. Ob tem je potrebno izpostaviti, da so ravno priseljenke_ci (z različnimi statusi) tisti del ranljivih skupin, ki se poleg posledic, ki jih s seboj prinaša politično-ekonomski sistem v katerem živimo (višja brezposelnost, tekmovanje na t. i. trgu dela, ksenofobija, fašizem, druge oblike diskriminacij), srečujejo tudi vsak_a s svojimi specifičnimi problemi, ki so sicer prav tako strukturne narave, a so dodatno vezane še na določene osebne ali geopolitične okoliščine. Posledično se vedno več priseljenk_cev srečuje z revščino, brezposelnostjo, zelo nizko stopnjo izobrazbe, kar seveda vodi v naraščajočo socialno izključenost, ki se kaže skozi raznolike pojavne oblike, med drugim tudi kot neenakost v zdravju.

S temi tremi sklopi smo poskušale_i zajeti celoten proces vzpostavljanja informiranega in strpnega dialoga. Sklop namenjen podrobnejšemu seznanjanju mladih z vzroki in posledicami migracij, nastankom in pojavi sovražnega govora in vloge medijev pri so-ustvarjanju kulture strahu in spodbujanju sovražnega govora, bo potekal v obliki delavnic in debatnega soočenja, je poimenovan “Vzroki in posledice”. Sklop, v katerem se bodo skozi uprizoritveno umetnost, ustvarjanje animacij na podlagi natečaja sezanjale_i z izkušnjami begunk_cev in prostovoljk_cev iz begunskega taborišča Calais, smo poimenovali “Izkušnje”. Sklop, v katerem bodo mlade_i prišle_i v neposreden stik s priseljenkami_ci v našem lokalnem okolju, skupaj z njimi preživljale_i prosti čas in izmenjavale_i znanja in veščine, pa se imenuje “Spoznavanje”.

 

1. VZROKI IN POSLEDICE

Delavnice kritične pismenosti na temo na temo vzrokov in posledic migracij ter vlogi medijev pri kreiranju sovražnega govora

Delavnice bodo izvedene na srednjih šolah, naš namen pa je predvsem informiranje in spodbujanje mladih k iskanju kakovostnih in argumentiranih informacij o aktualnih družbenih temah, zmanjšanje pojavnosti diskriminacije in sovražnega govora do beguncev in migrantov med mladimi. Kritična pismenost je koncept, ki pismenosti, kot referenci za branje in ustvarjanje tekstov, dodaja kritičnost kot eksplicitno etično in politično dimenzijo. Razvijanje le-te omogoča zmožnost kritičnega branja informacij in različnih manipulativnih besedil kot tudi zmožnost samostojnega ustvarjanja besedil in družbeno-angažiranih akcij s katerimi lahko aktivno in odgovorno sodelujemo v družbi v različnih kontekstih. Dotaknile_i se bomo vzrokov in posledic migracij, zavedanja, da priseljenci s svojim znanjem in delom prispevajo k razvoju in raznolikosti družbe ter vloge medijev pri ustvarjanju sovražnega govora in družbe strahu.

Delavnice gledališča zatiranih na temo preprečevanja sovražnega govora

Delavnice bodo izvedene na osnovnih šolah, z njimi pa bomo delale_i predvsem na preprečevanju sovražnega govora. Tehnike gledališča zatiranih nam pomagajo razjasnjevati vprašanja in raziskovati poti za boj proti neenakostim, diskriminaciji, rasizmu, sovražnemu govoru, krivicam in drugim problemom zatiranosti, ki morda na prvi pogled niso povsem vidni ali očitni. Ker so prav mediji in socialna omrežja tista, ki spodbujajo in širijo največ sovražnega govora, bomo s tehniko Časopisnega gledališča z mladimi kritično analizirale_i časopise, revije, objave na socialnih omrežjih ipd. ter jih preoblikovale_i v dramske performanse ter opozorile_i na neobjektivnost medijev ter njihovo moč.  Prav tako bomo na delavnici raziskovale_i lastna občutja in neizrekljive misli ter dejanja, ki vodijo do sovražnega govora in diskriminacije preko tehnike Slikovnega gledališča, katerega poudarek je izražanje brez besed preko telesa. Delavnice mladim omogočajo, da se preko besedil, telesa, giba in glasu zavejo zatiranja v družbi, kar jim omogoča lažje prepoznavanje sovražnega govora in iskanje odgovorov v situacijah zatiranja. 

Javna debata z mladimi: migracije, populizem in sovražni govor

V sodelovanju z “Za in proti”, zavodom za kulturo dialoga, smo organizirale_i javno debato z mladimi iz vse Slovenije. Dogodek je bil zastavljen kot kritičen poseg mladih v javni prostor in prevladujoč nekritičen govor o migracijah, refleksija najbolj pogostih pojavnih oblik vzpodbujanja svoraštva in ostalih diskriminatornih praks. Srednješolske_i debaterke_ji so tako predstavile_i in skozi debato kritično ovrednotili nasprotujoče si argumente o možnosti in smiselnosti kazenskega pregona sovražnega govora proti marginaliziranim družbenim skupinam, možnosti sankcioniranja populističnega, nekritičnega ali lažnega medijskega poročanja v povezavi z vzroki in posledicami migracij ter situacijo migrantov v Zahodnem svetu, vlogi novih digitalno-internetnih oblik komuniciranja pri vzpostavljanju družbenega odnosa do migrantk_ov ter širšemu vprašanju svobode govora v povezavi z različnimi načini demokratičnega udejstvovanja (od volitev preko referenduma do protestnih shodov).

Posnetek dogodka si lahko ogledate tukaj, fotografije pa na povezavi.

2. IZKUŠNJE

Gledališka predstava Calais, Calais

Gledališka predstava z naslovom »Calais, Calais«, bo prikazovala travmatične izkušnje v begunskem taborišču Calais na severu Francije, ki jih opisuje nemška aktivistka v svojih dnevniških zapisih iz leta 2014. Gre za zbirko spominov, izkušenj in notranjih konfliktov, ki so posledica tega travmatičnega doživetja, ki smo jo v naši organizaciji prevedli v letu 2017. Uprizoritev spominov, v katerih pripovedovalka popisuje policijsko nasilje, fašizem, zatiranje in kategoriziranje ljudi, bo sledila avtoričinemu čustveno intenzivnem in liričnem slogu pisanja. Predstava bo imela enako kot dnevniški zapisi izrazito politično in etično komponento, saj bo izpostavljala vprašanje naše lastne privilegiranosti in kolektivne odgovornosti za trpljenje ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, brezposelnostjo, revščino, okoljske degradacije. Izpostavljala bo vprašanje mej, porasta nacionalizma in neofašizma v Evropi.

Natečaj stop animacije s Srednjo šolo za oblikovanje Maribor

Skupaj s Srednjo šolo za oblikovanje Maribor, kjer poučujejo animacijo, bomo izpeljale_i natečaj za najboljšo stop animacijo. Natečaj bo namenjen dijakinjam_om. Izhodišče za zgodbo na podlagi katere bodo ustvarili animacijo, pa bodo trije odlomki iz dnevniških zapisov Calais, Calais. Z natečajem na to temo se bodo mladi prvič seznanli z opisi travmatičnim izkušenj v begunskem centru v francoskem Calaisu in realnostjo beguncev, ki se odpravijo iskati boljše življenje v tako opevano Evropo.

3. SPOZNAVANJE

Skupnostno kvačkanje: No-Border Craft na Dnevu za spremembe

Ob dnevu za spremembe smo povabile_i skupino “No-Border Craft”, ki združuje prosilke za azil, osebe z mednarodno zaščito in aktivistke, ki se skozi druženje ob kvačkanju pogovarjajo o institucionalnem rasizmu migracijske politike, deportacijah, počasnih postopkih, zavrnjenih prošnjah za azil, slabih pogojih za življenje v azilnem domu, o nedostopnosti javnega prevoza, pomanjkanju denarja in ovirah pri iskanju stanovanja in dela za prosilke za azil. Bistveni cilj skupine je gradnja socialne mreže med lokalnimi prebivalkami in migrantkami ter prizadevanje za krepitev moči in uveljavljanje znanj, izkušenj in poguma migrantskih žensk. V okviru aktivnosti ob Dnevu za spremembe je potekala predstavitev skupine in kontekstualizacija migracijske politike, skupnostno kvačkanje, ki smo se mu pridružile_i vse_i prisotne_i, spoznavale_i smo različne kulture in se družile_i ob prigrizkih.

Posnetek dogodka si lahko ogledate tukaj, fotografije pa na povezavi.

Nogometni turnir: Brcnimo rasizem

Turnirji “Brcnimo rasizem” in “Vržimo fašizem v koš”, potekajo na različnih koncih Slovenije in v tujini že več let, njihov glavni namen pa je, da preko skupnostnega kulturno-športnega dogodka gradimo alternativo obstoječim razmeram v družbi. Rojevale in širile so se ideje ter prakse, s katerimi smo gradile_i drugačno družbo in zavrgle_i rasizme, nacionalizme, ksenofobijo, sovraštvo in druge oblike diskriminacije. Sobotno popoldne smo izkoristile_i za povezovanje in gradnjo solidarnosti med različnimi skupinami in družbeno angažiranimi iniciativami ter ljudmi, ki jih je obstoječi sistem potisnil na družbeni rob.

Posnetek dogodka si lahko ogledate tukaj, fotografije pa na povezavi.

Pogovori: Podobe v iskanju vprašan

Priseljenke_ci iz Eritreje, Albanije, Makedonije… se bodo srečale_i z mladimi iz lokalne skupnosti in v skupinah po dva ali tri izpeljale_i pogovore skozi katere bodo spoznale_i osebne zgodbe drug drugih. Namen pogovorov ni dodatna eksotizacija priseljenk_cev in dežel iz katerih prihajajo ter njihova viktimizacija, temveč v prvi vrsti poskus ustvarjanja iskrenega zanimanja za posameznico_ka in njeno_govo osebno zgodbo ter vzpostavljanje enakopravnega odnosa med sodelujočimi. Skozi pogovore bodo lahko priseljenke_ci postavljale_i vprašanja, ki sem jim pojavljajo o življenju v Sloveniji in v Mariboru, tako z vidika širše družbe, kakor tudi posamezničine_kove izkušnje. Zaradi institucionalnih preprek, jezikovnih in kulturnih značilnosti, mnoga vprašanja ostajajo neodgovorjena in tako otežujejo bivanje priseljenk_cev v lokalnem okolju. Priseljenke_ci zaradi diskriminacije in socialne izključenosti velikorat nimajo priložnosti obiskovanja družabnih dogodkov ali spoznavanja prebivalk_cev lokalne skupnosti ter lokalnih navad in običajev, velikokrat zaradi geografkse marginalizacije integracijske hiše, v kateri živijo in je precej oddaljena od centra mesta. Mladi iz lokalne skupnosti bodo skozi pogovore, v vlogi intervjuvancev, lažje razumeli izkušnjo priseljenke_ca v tuji državi in tujem mestu, kar zelo dobro oriše misel Johna Bergerja: »Da bi poskušali razumeti izkušnjo drugega, je nujno potrebno razgraditi svet, kot ga vidimo iz lastne pozicije in ga na novo zgraditi iz vidika tega drugega«. 

Pogovori bodo objavljeni v knjižnici, ki bo dostopna v fizični obliki in na spletu. Za promocijo knjižice bo pripravljen kratek stop motion napovednik. Pogovori pa bodo tudi ovvekovečeni portretnimi fotografijami, ki jih bomo oblikovali v plakate in razstavili na eni izmed srednjih šol v Mariboru.

Razstava: Podobe v iskanju vprašanj

Tekom projekta bodo na dogodkih nastajale fotografije, ki jih bomo opremili s sporočili in oblikovali v plakate. Prav tako bodo s portreti ovekovečeni pogovori, ki jih bodo opravljale priseljenke_ci z mladimi v lokalni skupnosti. Portreti bodo oblikovani v ozaveščevalne plakate opremljene s sporočili, ki mlade nagovarjajo k socialni solidarnosti ter problematizirajo sovražni govor. Na eni izmed srednjih šol bomo postavili razstavo nastalih plakatov in video materiala, ki bo nastal tekom projekta. Na otvoritvi razstave bo predstavljena in razdeljena tudi knjižica “Podobe v iskanju vprašanj”.

 

Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov