»Naša socialistična Jugoslavija« s Cankarjem, partizani in Titom

V petek, 15. 6. 2018, bomo pričele_i s prvim strnjenim sklopom dogodkov, ki se bodo odvijali v Muzeju narodne osvoboditve Maribor in v Galeriji K18. Vabimo te, da se ob 17.00 udeležiš predavanja profesorice Branislave Vičar »Cankarjevo pojmovanje kulture kot referenčna točka za partizansko kulturno revolucijo«, ob 18.00 pa predavanja v srbo-hrvaščini akademskega fotografa Davorja Konjikušića »Partizanska fotografija«. Ob 20.00 pa bomo v Galeriji K18 otvorile_i razstavo »Živimo s Titom?«.

 

 

 

 

 

 

 

 

17:00 – Predavanje »Cankarjevo pojmovanje kulture kot referenčna točka za partizansko kulturno revolucijo«, Branislava Vičar, Muzej NO Maribor.

Cankarjevo pojmovanje kulture in »kulturnega boja«, vpisano v predavanje z naslovom Slovensko ljudstvo in slovenska kultura iz leta 1907, se s svojim družbeno-političnim kontekstom vgrajuje v medbesedilne in meddiskurzivne strukture partizanskih tekstov o kulturi in umetnosti v NOB (npr. Bor 1942, Kozak 1942, Klopčič 1944). Cankar se je v predavanju, v katerem je nagovoril tržaške delavce, opredelil za boj za koristi delavskega razreda, ki ga je razumel kot sredstvo za demokratizacijo človeške družbe, in konceptualiziral povezavo med socialno-politično in kulturno svobodo. Socializem je prepoznal kot dejansko zgodovinsko možnost, ki jo lahko uresniči le delavski razred. Iz predavanja razbiramo naslednje principe, ki so utemeljeni na socialistični viziji sveta: (1) kapitalistični produkcijski odnosi niso nujnost in proizvajanje razredne kulture delavstva je rezultat delavskega boja ter hkrati pogoj zanj; (2) dolgoročno je treba odpraviti nasprotje med intelektualnim in ročnim delom; (3) enakost je dialektika razlik, drugost ni naravni zakon. Partizansko gibanje je v Cankarju videlo enega najpomembnejših predhodnikov NOB (Kumbatovič 1944) in ga dojemalo kot ustvarjalca z »revolucionarno zavest[jo]« (Bor 1942: 59), ki je na začetku 20. stol. kritično razmišljal o imperialističnem zatiranju in utemeljeval nacionalno osvoboditev onstran nacionalističnih  koordinat mišljenja. Cankarjeva misel, da je »osvobojenje ljudstva […] kultur[ni] boj« (Cankar 1976: 183), se je zgodovinsko aktualizirala v boju slovenskih partizanov proti okupatorskemu in domačemu fašizmu med letoma 1941 in 1945. Pomembni stičišči, ki ju najdemo med partizanskimi teksti in Cankarjem z vidika pojmovanja kulture, sta oblikovanje zahteve po refleksiji družbenega konteksta, ki jo določa in dialektično pojmovanje razmerja med umetnostjo in ljudskimi množicami. Partizanski teksti z referencami na Cankarja se kritično postavljajo nasproti meščanskemu pojmovanju estetike in zagovoru transcendentalne samoreferenčnosti umetnosti.

 

18:00 – Predavanje »Partizanska fotografija«, Davor Konjikušić, Muzej NO Maribor.

Raziskava (jugoslovanske) partizanske fotografije in socialnega gibanja bosta ponudili širši vpogled v vlogo fotografije, njen pomen in sisteme njegovega izkoriščanja v okviru jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja v drugi svetovni vojni. V kontekstu ustvarjanja kulture je bila fotografija uporabljena kot metoda upora, ki jo je uporabljala predvsem Fotografska služba, ki je bila del Agitpropa. Člani jugoslovanskega partizanskega gibanja so bili deležni fotografske izobrazbe, učili so se uporabljati fotoaparate, njihove fotografije pa so bile uporabljene za razstave, ki so potekale celo v gozdu. Nekaj njihovih fotografij je uspešno služilo svojemu namenu tudi na krajih, ki so bili daleč od nekdanje Jugoslavije (npr. Fotografija »Mati in otrok« Žorža Skrigina, ki je bil član bivšega Foto kluba Zagreb). Zahvaljujoč dobro organiziranim kanalom je postala fotografija dostopna širši populaciji in tudi delavskemu razredu, ki so sami začeli s fotografiranjem. Fotografija je postala izredno pomembna komunikacijska vsebina za propagando in tudi za emancipacijo, za ustvarjanje “novega sveta”, kot tudi element politične agitacije. Fotografija je s tem postala del političnega boja katerega namen je bil tako transformacija družbe, kot transformacija posameznikov. Kot je zapisal slovenski umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, jugoslovanska partizanska umetnost je postala del revolucionarne družbene transformacije, hkrati pa se je borila tudi za osvoboditev iz lastnih estetskih omejitev.

 

20:00 – Razstava fotografij »Živimo s Titom?«, Galerija K18, Koroška 18.

Razstava bo rezultat zbiranja fotografij in prispevkov, ki smo jih dobili preko fotografskega natečaja »Živimo s Titom?«, ki je potekala v mesecu maju. Pozvale_i smo širšo javnost, da nam pošlje fotografije podob Josipa Broza – Tita, ki še vedno stojijo/visijo po domovih, na delovnih mestih, delavnicah, ateljejih, gostilnah ipd. Odziv je bil presenetljiv, nekatere_i pa so nam poslale_i tudi krajšo anekdoto povezano z razstavljeno Titovo podobo. Z razstavo ne želimo gradili kulta osebnosti, temveč prikazati, da zgodovinski revizionizem in brisanje polpretekle zgodovine ne moreta ukrasti kolektivnega spomina. Podpornik razstave je tudi pivovarna Komunajzer. Razstava bo odprta do 15. 7. 2018. Vabljene_i!

 

 

Razstavo “Živimo s Titom” podpira pivovarna Komunajzer.

 

 

 

 

Operacijo »Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju -1 » izvaja Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 

 

 

Info: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2018 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov