»Naša socialistična Jugoslavija« z Rastkom Močnikom o razpadu Jugoslavije in ponovnem vzponu kapitalizma v Sloveniji

Izobraževalni cikel »Naša socialistična Jugoslavija« bo s predavanjem ”Razpad Jugoslavije in ponovni vzpon kapitalizma v Sloveniji« otvoril znameniti profesor Rastko Močnik. Vabljen_a v sredo, 13. 6. 2018, ob 18:00 v INFOPEKO. 

Najpomembnejša novost, ki jo je vpeljal jugoslovanski socializem, je bila družbena lastnina sredstev za proizvodnjo (tovarn, cest in železnic, naravnih bogastev itn.). družbena lastnina je pripadala vsem, a ni bila nikogaršnja last. V kapitalističnem sistemu so produkcijska sredstva privatna lastnina, zato produkcijski procesi potekajo neodvisno drug od drugega in se šele na trgu pokaže, ali so njihovi proizvodi družbeno potrebni in koliko veljajo. V državnih socializmih sovjetskega tipa so produkcijska sredstva državna lastnina, z njimi upravlja državna administracija, ki vnaprej planira, kaj, koliko in za koga se bo proizvedlo. Kapitalistična tržna koordinacija usklajuje proizvodne procese »za nazaj« in povzroča periodične krize. Socialistična administrativna koordinacija usklajuje delovne procese »vnaprej«, a zaradi vrste institucionalnih vzrokov vodi k neusklajeni in potratni proizvodnji. Jugoslovanski socializem je kombiniral planiranje pri razvijanju in upravljanju produkcijskih sredstev – in trg pri potrošnih proizvodih. Delovni kolektivi so na eni strani delovali kot tržni dejavniki, na drugi strani pa so prek političnih mehanizmov vplivali na velike gospodarske odločitve. Jugoslovanskemu socializmu se je tudi posrečilo, da je družbene dejavnosti – zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo in pokojninski sistem – izločil iz tržnega gospodarstva in jih urejal na izviren način »družbenega upravljanja«. Vendar pa jugoslovanski sistem še ni bil socializem, pač pa post-kapitalistična družbena formacija, v kateri so potekali socialistični in kapitalistični procesi (ter celo nekateri pred-kapitalistični procesi). Do sredine šestdesetih let so prevladovali socialistični procesi. Gospodarska reforma leta 1965 je okrepila kapitalistične procese zlasti z uvedbo avtonomije bank, ki so kredite podeljevale po merilu njihove »donosnosti«. Krepitev kapitalističnih procesov je povzročala vse hujše družbene spopade, prišlo je do več stavkovnih valov, državno-partijska vodstva pa so postajala vse bolj nacionalistična. V prvi polovici osemdesetih let so kapitalistični procesi prevladali tudi po zaslugi pritiskov mednarodnega   kapitala. Vladajoče koalicije v republikah so razbile socialistično federacijo in v po-jugoslovanskih državah uvedle periferni kapitalizem.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Operacijo »Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju -1 » izvaja Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 

 

 

Info: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2018 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov