Ob negotovi uri

V Pekarni Magdalenske mreže bomo med aprilom in oktobrom 2018 izvajali projekt »Ob negotovi uri«. S projektom želimo širšo javnost, še posebej pa mlade, seznaniti s problematiko prekarnosti ter prekarnih oz. atipičnih oblik zaposlitev.


Pojem prekarnost označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost, ki jo posameznik ne opravlja samoiniciativno za dodaten zaslužek. Med prekarne oblike zaposlitev spadajo: pogodba za določen čas, avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, agencijsko delo in delo prek s.p.-ja. Lastnosti prekarnih oblik dela so negotovost, fleksibilnost, nizko plačilo in kratkotrajnost. Vse večji obseg prekarnega dela bo v bližnji prihodnosti začel ogrožati javne solidarnostne zdravstvene in pokojninske sisteme, saj prekarci zaradi nizkih zaslužkov in dela preko pogodb civilnega prava ne plačujejo prispevkov za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje. Delo v prekarnih oblikah zaposlitve ima tudi negativen vpliv na posameznika, saj si prekarci zaradi pomanjkanja pravic ne morejo zagotoviti finančne stabilnosti in posledično dostojnega življenja. Problematičnost prekarnih oblik dela se kaže v tem, da prekarni delavci nimajo zagotovljenega zadostnega plačila za preživetje, so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in kar je bistveno, imajo šibko socialno varnost, saj ne dobijo plačanih prispevkov, kot jih mora delodajalec mesečno plačevati delavcem, ki so pri njem v rednem delovnem razmerju (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter prispevkov iz naslova starševskega varstva). Prekarcem je otežena njihova aktivna participacija v družbi, na udaru pa je tudi njihovo zdravstveno stanje.

V času trajanja projekta bomo izvajali sledeče dejavnosti

– Kulturna prireditev ob 1. maju
V Sloveniji in svetu smo priča ukinjanju obstoječih delavskih pravic. Zaradi vzpona prekarnih oblik zaposlitev pa mnogi ljudje, ki opravljajo delo, več niso vključeni v redna delovna razmerja in so brez vsakršnih pravic, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje. Delavske pravice so bile nekoč nekaj samoumevnega, prav tako so jih vsako leto obeleževali za 1. maj – mednarodni praznik dela. V zadnjih letih je tudi vse manj praznovanj ob prvem maju, v Mariboru pa jih sploh ni, zato smo se odločili, da organiziramo javno praznovanje ob 1. maju tudi v centru Maribora. Namen dogodka je, da obstoječe organizacije, sindikati in mladi, ki naslavljajo in problematizirajo obstoječe stanje na trgu dela, o svojem delu spregovorijo širši javnosti, saj se mladi vse manj zavedajo svojih pravic. Z dogodkom prav tako želimo, da se omenjene organizacije in sindikati povežejo in k svojemu delu pritegnejo mlade ter začnejo s skupnim bojem pri reševanju delavske problematike.

– Predstavitev rezultatov ankete o položaju mladih v Sloveniji
Sindikat Mladi plus je v lanskem letu izvedel anketo o položaju mladih v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 375 posameznic in posameznikov. Pretresljivi podatki so mnoge polresnice ali celo neresnice o mladih ovrgli in orisali realno stanje. Vzroke za opisan položaj mladih v Sloveniji najdemo v politiki države, ki jo izvaja zadnjih 25 let. Slovenija je, ko gre za razširjenost prekarnih oblik dela med mladimi (15-24 let), v samem vrhu držav EU. V Sloveniji več kot 50 odstotkov mladih v starostni skupini 15–29 let opravlja začasno delo (Poročilo o razvoju 2016, UMAR). In četudi mladi imajo zaposlitev, so žrtve slabih delovnih pogojev, različnih kršitev in nestalnih oblik dela, ki jim ne nudijo varnosti in stabilnosti. Položaj mladih je slab, nedostopnost kakovostnih delovnih mest pa ne vpliva zgolj na njihov ekonomski status, temveč tudi na njihovo splošno pozicijo v družbi, na njihovo zdravje, na usklajevanje dela in prostega časa oziroma družinskega življenja. Kljub temu da se je po statističnih podatkih v zadnjih dveh letih brezposelnost znižala, pa je le to nadomestilo prekarno oz. nedostojno delo, na katerega mladi pristajajo predvsem zaradi eksistenčne krize in nepoznavanja delavskih pravic.Z enournim predavanjem želimo študente in študentke Filozofske fakultete v Mariboru seznaniti s podatki iz ankete in dokončno pomesti s tako imenovanimi samoumevnimi “resnicami”, h katerimi se zatekajo politiki, mediji, s katerimi se je poistovetila vsa družba. Namen je, da s statističnimi podatki širši javnosti pokažemo, s kakšnimi problemi se mladi srečujejo.

Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=X6K3yfyVClY&index=2&t=0s&list=PL9vPUQetUzDS8lbxlY5UHIIrpdNqz9v-Y

– Zadružništvo kot alternativa
Dr. Karolina Babič bo na predavanju spregovorila o zadružništvu kot alternativi za obstoječi gospodarski sistem. Na predavanju nam bodo predstavljena zadružna načela: prostovoljno in odprto članstvo, demokratičen nadzor članstva, ekonomska participacija članstva, samostojnost in neodvisnost, izobraževanje, sodelovanje med zadrugami, skrb za lokalno skupnost. Zadružništvo je razvojna priložnost, ki si prizadeva za vključujočo in pravično družbo ter kvalitetno življenje ljudi v različnih okoljih. Zadruge skrbijo za lokalni razvoj zapostavljenih območij, si prizadevajo za socialno vključitev ranljivih skupin, ne selijo proizvodnje na območja z nižjo ceno delovne sile ter so bolj trajnostno in trajno naravnane kot ostala podjetja. Po svetu je že več kot 250 milijonov ljudi zaposlenih v zadrugah, tudi v Sloveniji imamo bogato zgodovino zadružništva, število zadrug v zadnjih letih ponovno raste. Danes pri nas obstajajo nova zadružna podjetja, novi produkti, nova delovna mesta, nova lokalna in mednarodna povezovanja ter nove možnosti za razvoj. Zadruge so živa, delujoča alternativa.

Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=h2p0IY2F8JU&index=3&list=PL9vPUQetUzDS8lbxlY5UHIIrpdNqz9v-Y

– Pogovor s Pod črto o prekarnosti
Z novinarko in novinarjem neodvisnega in neprofitnega medija za preiskovalno in poglobljeno novinarstvo, usmerjeno v družbene spremembe, bomo prav zaradi njihove pronicljivosti in sistematičenega opozarjanja na mnogotere dimenzije fleksibilizacije spregovorili o prekarizaciji družbe in degradaciji pravic delavk in delavcev. Tekom pogovora se bomo dotaknili različnih tem, ki jih naslavljajo v svojih člankih in zelo poglobljeno predstavljajo na svojem spletnem portalu. Začeli bomo s problematizacijo zgodb honorarno zaposlenih v medijskih hišah in nastankom neodvisnega prostora za prispevke z dobrimi in poglobljenimi informacijami o problemih, s katerimi se dnevno sooča naša družba. Govorili bomo o spremembah delovne zakonodaje v Sloveniji in Evropi, tj. o očitnem trendu bolj ohlapne delovne zakonodaje pod pretvezo večje gospodarske rasti in blaginje. Naslovili bomo razmah delitvenih ekonomij in kako nekatera tehnološka podjetja razvijajo nove oblike izkoriščanja. Osvetlili bomo tudi dvomljive učinke evropskih subvencij za samostojne podjetnike in izpostavili mnogotere primere prisilnih s.p.-jev. Tukaj ne gre za podjetniško idejo posameznika, pač pa nujo, da lahko za svoje opravljeno delo prejme plačilo, ponavadi za enega naročnika, ki ima s takim pogodbenim razmerjem manj stroškov in obvez na škodo socialnih in delavskih pravic podjetnika. Z dogodkom želimo delo in rezultate izčrpnih raziskav medija Pod črto predstaviti širši publiki in podati relevantne poudarke obravnavane teme – prekarizacije družbe.

Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=QN5xI-uNk7Q&list=PL9vPUQetUzDS8lbxlY5UHIIrpdNqz9v-Y&index=2

– Literarni večer
Prekarnost je pojav sodobnega časa, ki prepreda celotno družbo in prizadeva vse več ljudi iz različnih okolij. Literarni večer bo zastavljen kot drugačen način naslavljanja tematike – skozi poezijo in prozo, ki velikokrat še bolj natančno kakor znanstvena beseda, zajameta duh časa. Na literarni večer bomo povabili ustvarjalce pisane besede, ki v svojih delih problematizirajo prekarnost. Dogodek bo priložnost, da se javno izrazijo in predstavijo svoja dela. Na začetku bodo prebrali izbran odlomek ali pesem iz svojega dela, nato pa bo sledila vodena diskusija s povabljenimi gosti in obiskovalci.Namen literarnega večera je spodbujanje branja družbeno kritične literature in omogočanje dialoga o sodobnih problemih delavstva v slovenskem prostoru. Na problem prekarnosti želimo opozoriti iz zornega kota literature, ker ima svojstven in bolj oseben pristop pri odpiranju oči za družbene probleme. Dogodek bo posnet in naložen na Vimeo kanal Pekarne Magdalenske mreže in tako dostopen tudi širši javnosti po Sloveniji.

Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=fqWlvNDv39g&list=PL9vPUQetUzDS8lbxlY5UHIIrpdNqz9v-Y&index=4

– Okrogla miza Organiziranje prekarcev
Na okroglo mizo bomo povabili predstavnike Delavske svetovalnice, Sindikata prekarcev, Socialnega centra Rog ter Centra za družbeno raziskovanje CEDRA. Naslavljali bomo temo organiziranja prekarcev, ki je bo osrednja os pogovora. Na okrogli mizi bo izpostavljeno da naj bi bile prekarne oblike zaposlitev atipične, nestandardne, a zadnje raziskave kažejo, da že skoraj polovica zaposlenih dela prekarno. Spraševali se bomo, kdaj bomo presegli točko, ko bodo atipične zaposlitve postale tipične in zakaj država kljub temu, da zagovarja problematičnost prekarnih zaposlitev, ne sprejme nobenih konkretnih ukrepov, ki bi prekarnemu zaposlovanju naredili konec. Naslavljali bomo tudi obstoječe strukture organiziranja delavcev in opozarjali, da gre v mnogih primerih za okostenele organizacije, ki trenutno ne znajo nagovarjati ne mladih, ne prekarcev, ne agencijskih delavcev. S povabljenimi gosti bomo razpravljali tudi o socialnem dialogu, ki ga zagovarja večina sindikatov, zanimalo nas bo njihovo mnenje, ali sindikalisti zares iskreno verjamejo v moč socialnega dialoga, ki pa ne doprinese nobenih realnih sprememb in izboljšav položaja delavcev. Spraševali se bomo, če je problem prekarnosti sploh mogoče rešiti znotraj okvirja kapitalizma in ali je v kapitalizmu sploh mogoče imeti dostojno delo.

Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=mROFbJcUJR0&list=PL9vPUQetUzDS8lbxlY5UHIIrpdNqz9v-Y&index=6

– Zakonodajna forumska predstava Status quo na trgu dela
Pasiviziranost mladih je posledica večletnega sistemskega izključevanja mladih iz procesov odločanja, napaja pa jo mit o nepremostljivosti družbeno-političnega sistema, v katerem živimo. Zaradi vse večje individualiziacije in tekmovalnosti, ki ju spodbuja neoliberalni kapitalizem, je med mladimi tudi vse manj solidarnosti. Mladi se torej ne združujejo v politična gibanja, posledično pa ni kolektivnega upora, s katerim bi pritiskali na odločevalce. Zakonodajno gledališče, ki je v Sloveniji še precej neznana metoda, je eden izmed Boalovih zadnjih projektov, ki ga je razvil v Braziliji v času svojega mandata, v letih od 1993 do 1997. Ko je bil Augusto Boal mestni svetnik, je bilo v Riu de Janeiru spremenjenih kar 20 zakonov. Zakonodajno gledališče za razliko od drugih gledališč spodbuja mlade k politični participaciji in dialogu z odločevalci. S forumsko zakonodajno predstavo Status quo na trgu dela bomo vključili mlade v procese odločanja z oblikovanjem in predlaganjem zakonov, ki bi na zakonski ravni odpravili problem prekarnosti in zajezili vse večje krčenje delavskih pravic. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Vse ali nič.

Posnektek: https://www.youtube.com/watch?v=pczwiQqFju8&list=PL9vPUQetUzDS8lbxlY5UHIIrpdNqz9v-Y&index=5

– Javni natečaj z zaključno razstavo
Z javnim natečajem bomo mlade in širšo javnost spodbudili k razmišljanju o problemu krčenja delavskih pravic in h kreativnemu iskanju rešitev. Objavili bomo krajšo izmišljeno zgodbo, katere vsebina bi zlahka lahko bila resnična situacija mladega prekarca, in mlade pozvali k njenemu dokončanju. Prispele izdelke bo ocenila žirija in izbrala 20 tistih, ki bodo tudi razstavljeni. Merila, po katerih bo žirija ocenjevala prispele izdelke, bodo izvirnost, kreativnost, dovršenost, družbenokritičnost in poglobljenost v temo. Natečaj bomo sklenili z razstavo, ki bo odprta teden dni v Galeriji K18. Na odprtju razstave bo slovesna razglasitev prvih treh zmagovalcev natečaja in podelitev nagrad. Nagrada za prvo mesto bo 100 evrov, za drugo 60 evrov in za tretje mesto 40 evrov, vsi trije pa bodo prejeli še knjigo, ki opisuje problematiko delavskega razreda. Namen natečaja je spodbuditi mlade in širšo javnost h kritičnemu razmišljanju o atipičnih oblikah zaposlitve, razvijati sposobnost vživljanja v druge in spodbujanje ustvarjalnega izražanja ter aktivne participacije v družbi.

– Izdelava namizne igre Prekarigra: namizna igra o resničnem življenju
S Prekarigro želimo mladim in drugim ranljivim skupinam približati tematiko prekarnosti na bolj izviren, zanimiv in zabaven način. Igra se bo zasnovala na vzrokih, ki vodijo v prekarnost, in načinih, ki vodijo iz nje. Igrala se bo z igralnimi karticami in igralno ploščo s figuricami, po kateri se vsak igralec premika do cilja. Na igralni plošči bodo postavljene skrite pasti (npr. nenadna huda bolezen) in nagrade (npr. bonus za dobro opravljeno delo), ki vplivajo na igro. Kartice v igri bodo predstavljale razne dobrine, npr. denar ali moč. S karticami bo mogoče uravnavati potek igre, vendar le do neke mere, saj se bodo nekateri dogodki odvijali le na igralni plošči neodvisno od kartic v roki. Če igralec ne bo imel dovolj dobrin za premagovanje ovir, bo tonil globlje v prekarnost. Cilj igre je premagati vse ovire in se rešiti iz situacije prekarnega dela. Igra se lahko igra na dva načina, in sicer je lahko tekmovalna, pri čemer igralci igrajo eden proti drugemu, ali je igra sodelovanja, pri čemer igralci igrajo skupaj »proti igri«.

Igro lahko snamete in natisnete tukaj.

– Snemanje kratkih videov: Oblike prekarnosti
Prekarno delo z drugimi besedami imenujemo nestandardne, atipične in fleksibilne oblike dela. Teh oblik je zmeraj več in so, razen pogodb o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava. Z zbirko kratkih videov, ki jih bomo zasnovali, posneli, zmontirali in naložili na splet, želimo mladim na njim zanimiv način prikazati značilnosti različnih oblik dela. V videih bomo pojasnili, zakaj do njih prihaja in zakaj “delodajalci” raje sklepajo pogodbe civilnega prava. S pomočjo gibljive slike in zvoka želimo plastično na vsakdanjih primerih prikazati ključne elemente posamične prekarne oblike z vidika življenja posameznika, njegove varnosti, socialnih in delavskih pravic. Vsak video bo služil predstavitvi in pojasnilu večih oblik. Posneli bomo 4 kratke videje. V enem bomo upodobili delo preko podjemne, avtorske pogodbe in prisilno samostojno podjetništvo, v drugem agencijsko delo, delo preko “kupljene” študentske napotnice, osebno dopolnilno delo ter delo na črno, v tretjem prakso in pripravništvo, v četrtem pa delo po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen, določen in skrajšan delovni čas.

Posnetki: https://www.youtube.com/watch?v=BbSPmE6HtB4&list=PL9vPUQetUzDTOVThPB7czsFwpCL_ws0TM

– Delavnice kritične pismenosti na temo prekarnega dela
Delavnice kritične pismenosti bodo vsebinsko osredotočene na raziskovanje in preučevanje sistemskih razlogov za vse večjo prekarnost in brezposelnost, namenjena pa ranljivi skupini mladih po vsej Sloveniji. Kritična pismenost je koncept, ki pismenosti kot referenci za branje in ustvarjanje tekstov dodaja kritičnost kot eksplicitno etično in politično dimenzijo. S pomočjo metod pedagoškega modela kritične pismenosti bomo tako govorili o dostojnem in na drugi strani prekarnem delu, pogovarjali se bomo o zgodovini boja za delavske pravice ter nujnosti skupnega boja preko povezovanja in organiziranja danes. Nekaj časa bomo namenili tudi spoznavanju pomena delavnega prava in z udeleženci preko praktičnih primerov opozarjali na pogoste kršitve delovno pravne zakonodaje ter iskali načine, kako ukrepati. Skozi igro vlog bodo mladi spoznali različne oblike prekarnega dela in pogodbe civilnega prava, saj se bodo vživeli v profil prekarca, in s pomočjo vprašanj ugotavljali, kaj jim njihovo delo omogoča in kaj ne. Skozi vodeno diskusijo bomo ugotavljali, kaj netipična delovna razmerja in pogodbe pomenijo za delavce in družbo, ki jih v to na eni strani sili in na drugi strani za voljo ohlapnejše zakonodaje šibi državna sredstva, ki bi jih sicer dobili od redno zaposlenih prebivalk in prebivalcev. Z ogledom kratkega reklamnega oglasa in dela dokumentarnega filma bomo spoznavali tudi situacije revnih zaposlenih in problematizirali razmah tega pojava, ko ljudem, ki delo sicer imajo, dostojno življenje vseeno ni omogočeno zaradi trenutnih ekonomsko političnih razmer in vodila, ko gre tako imenovanim delodajalcem le za svoj profit, ne pa za dobro svojih zaposlenih.

– Delavnice gledališča zatiranih
Gledališče zatiranih (Theater of the Oppressed) je metoda, ki se uporablja v gledališko-aktivistične, pedagoške in izobraževalne namene kot orodje za doseganje socialne pravičnosti. Gledališče zatiranih je razvil brazilski režiser, politik in vizionar Augusto Boal v 60. letih 20. stoletja in predstavlja obliko popularnega, na skupnosti temelječega izobraževanja, ki uporablja gledališče kot orodje za družbene spremembe na individualni, lokalni in globalni ravni. Tehnike uporabljajo v več kot sto državah za družbeni in politični aktivizem, reševanje sporov, izgradnjo skupnosti, terapijo, rehabilitacijo in zagovorništvo ter vplivanje na vladno zakonodajo Osnova za obravnavo določene teme v gledališču zatiranih je osrednji konflikt, ki izhaja iz razmerij moči v družbi. Iz teh razmerij izhaja ti. zatiranje v družbi, ki je glavni in osrednji povzročitelj nepravičnosti. Na delavnicah bodo mladi s pomočjo slikovnega gledališča (ki je ena izmed tehnik gledališča zatiranih) razmišljali o razmerjih moči med kapitalom in delom. Opažamo namreč, da mladi ne razumejo sistemskih vzrokov, ki pospešujejo strukturne neenakosti in izkoriščanje delavskega razreda. Mladi bodo z uporabo slikovnega gledališča iskali povezave med izkoriščanjem, revščino, neenakostjo in kapitalizmom, saj brez razumevanja družbenih razmerij ne morejo razumeti, zakaj so nujne številne oblike začasnih in nestalnih zaposlitev znotraj kapitalizma. Z uporabo slikovnega gledališča bomo rušili stereotipe o kapitalu in delu ter skušali spodbuditi aktivacijo mladih v lokalnem okolju

– Izdelava rokovnika za prekarce: Organiziran_a sem!
V današnjem času v poplavi dnevnih obveznosti in v želji po organiziranem preživljanju dni pogosto posegamo po raznih planerjih in rokovnikih. Tekom projekta bomo vsebinsko in vizualno pripravili prekarske rokovnike Organiziran_a.sem, ki bodo prekarcem koristili v načrtovanju svojih dni in jih hkrati opolnomočili. Vsebovali bodo klasične dnevniške strani in praktične informacije. V notranjosti bo torej moč najti opise različnih oblik dela, torej pogodbe o zaposlitvi in druge pogodbe civilnega prava, elemente delovnega razmerja, definicijo dostojnega dela, kaj pomeni bruto/neto plačilo ob pogodbenem delu, deleži prispevkov za različne tipe pogodb, pogoste kršitve delovno-pravne zakonodaje in možni ukrepi, seznam sindikatov itd.

Z aktivnostmi, ki jih bomo izvedli v okviru projekta, želimo javnost, predvsem pa mlade, ki jih prekarnost najbolj zadeva, seznaniti s problematiko prekarnosti in jih opolnomočiti v tej smeri, da se bodo problematike zavedali, da se bodo zavedali delavskih pravic in da bodo spoznali, na koga se obrniti in kako se organizirati. Naš namen je, da pri mladih spodbudimo zavedanje, da za mnoge sistemske probleme niso krivi sami, temveč politika, ki jo diktirajo država in mednarodne institucije. Vrednote, kot so individualizem, potrošništvo in tekmovalnost, so postale sestavni del vsakdana, kar otežuje kakršnokoli povezovanje in solidarnostno mreženje. Z delavnicami, socialno igro, prireditvijo, okroglo mizo, literarnim večerom, rokovnikom, razstavo, predavanji in kratkimi videi želimo tako mladim, socialno izključenim kot tudi širši javnosti približati temo prekarnosti in možnih alternativnih rešitev.

 

Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za ozaveščanje mladih o problematiki prekarnega dela.

 

 

 

 

Operacijo »Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju -1 » izvaja Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 

MISC INFOPEKA 2018 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov