Kje so meje?

Pekarna Magdalenske mreže med marcem in oktobrom 2016 izvaja projekt »Kje so meje?«, ki je namenjen seznanjanju, predvsem mladih, z oblikami diskriminacij in socialne izključenosti s katerimi se srečujejo begunci, prosilci za azil in migranti ter z vzroki in posledicami migracij.

Zlasti sovražni govor je v aktualni begunski krizi v Sloveniji dosegel nove skrajnosti, pojavile so se različne oblike diskriminacij beguncev, prosilcev za azil in migrantov in nešteto teorij zarot o vzrokih in posledicah migracij. Ker Maribor in njegovi prebivalci preživljajo že drugo veliko socialno-ekonomsko krizo v zadnjih 26 letih, je to mesto z veliko stopnjo brezposelnosti, še ranljivejše za razne pojave nestrpnosti do beguncev. K temu prispevajo tudi hujskaške skupine in posamezniki ter s strani družbe in države nesankcioniranje sovražnega dogovora in raznolikih pojavnih oblik diskriminacij tudi (ali predvsem) na ravni medijev in parlamenta. Mlade želimo seznaniti z nesprejemljivostjo uporabe sovražnega govora bodisi v javnem prostoru ali na socialnih omrežjih in jih opolnomočiti v tej smeri, da bodo znali sovražni govor prepoznati in ga tudi prijavljati na ustrezne organe. Dodatno želimo mlade izobraziti o tem, da k porastu ksenofobije in rasizma prispevajo tudi države članice Evropske unije same, ki na eni strani zaostrujejo protipriseljensko retoriko in sprejemajo protipriseljenske ukrepe (npr. postavitev bodeče žice), po drugi strani pa s politiko zategovanja pasu poglabljajo ekonomsko neenakost med prebivalci držav članic, ki posledično grešne kozle iščejo ravno v priseljencih.
Med drugim želimo tekom aktivnosti projekta mladim sporočiti, da je t. i. begunska kriza simptom krize političnega in gospodarskega sistema, ki v brezsmiselni gonji za profitom tepta v preteklosti izborjene človekove in delavske pravice. Mladim želimo sporočiti, da moramo nuditi solidarnost tistim, ki jim življenjske okoliščine niso omogočile življenja na območju, kjer ne divjajo vojne ali oboroženi konflikti. Pogosto so to namreč vojne, v katere so vpletene ravno evropske države. Želimo jim približati vzroke t. i. begunske krize in drugih oblik migracij ter jih seznaniti z zgodbami ljudi, ki prihajajo k nam in njihovimi kulturami. Le z upoštevanjem vseh naštetih točk izobraževanja lahko izvajamo progresivne in emancipatorne oblike medkulturnega dialoga.

V okviru projekta bomo izvajali sledeče aktivnosti:

Delavnice in seminar kritične pismenosti o vzrokih in posledicah migracij
Dvodnevni seminar kritične pismenosti na temo vzrokov in posledic migracij se bo osredotočal na zmanševanje predsodkov v odnosu do beguncev in migrantov ter na večanje možnosti prepoznavanja sovražnega govora. Kritična pismenost je koncept, ki pismenosti, kot referenci za branje in ustvarjanje tekstov, dodaja kritičnost kot eksplicitno etično in politično dimenzijo. Razvijanje le-te omogoča zmožnost kritičnega branja informacij in različnih manipulativnih besedil kot tudi zmožnost samostojnega ustvarjanja besedil in družbeno-angažiranih akcij s katerimi lahko aktivno in odgovorno sodelujemo v družbi v različnih kontekstih. Udeleženci bodo na seminarju pridobili veščine poglobljenega kritičnega branja informacij in različnih medijskih manipulativnih besedil o t.i. begunski krizi in migracijah ter hkrati osvojili pristope, spodbude in orodja, ki jim bodo omogočili aktiven način boja proti ksenofofobiji, rasizmu, sovražnemu govoru in diskriminaciji. Zaključni del seminarja bo namenjen izvedbi akcije v javnem prostoru, ki bo lokalno skupnost ozaveščala o nesprejemljivosti vseh oblik diskriminacij do beguncev in migrantov.

Delavnice gledališča zatiranih
Gledališče zatiranih je metoda, ki se uporablja v gledališko-aktivistične, pedagoške in izobraževalne namene, kot orodje za doseganje socialne pravičnosti. Začetke, ki segajo v šestdeseta leta 20. stoletja v Brazilijo, se pripisuje režiserju, politiku in piscu Augustu Boalu. Gledališče zatiranih predstavlja prostor, v katerem se govori o temah, ki niso izpostavljene, in kjer spregovorijo tisti, ki mnogokrat nimajo glasu. Omogoča načine, preko katerih se razjasnjuje vprašanja in raziskuje poti za boj proti neenakostim, diskriminaciji, rasizmu, sovražnemu govoru, krivicam in drugim problemom zatiranosti, ki morda na prvi pogled niso povsem vidni ali očitni. Osnovni koncept gledališča zatiranih je moč, preko katere metoda raziskuje, obravnava in izpostavlja razmerja moči med zatiralcem in zatiranim. Kdaj, kako in kje zatiralec zlorablja moč v namene izkoriščanja in zatiranja Drugega, zatiranega, ki te moči nima ali mu je odvzeta. Udeležba na delavnicah pri udeležencih na kreativen način in z uporabo lastnih izkušenj preko kolektivnega avtorstva in aktivne udeležbe razvija kulturo dialoga, kritično razmišljanje, prepoznavanje sovražnega govora, diskriminacije in neenakosti ter iskanje odgovorov v situacijah zatiranja. Na delavnicah se bomo posvetili dvema tehnikama Gledališča zatiranih, in sicer tehniki Časopisnega gledališča in tehniki Slikovnega gledališča.

– Okrogla miza: Kje so meje? Delovne in življenjske razmere beguncev in delavcev migrantov
posnetek javne tribune
Gostje Goran Lukič, Svetovalnica za migrante, Armin Salihović, IWW-Nevidni delavci sveta, in Tomaž Gregorc, Italian Consortium of Solidarity, bodo osvetlili različne vidike delovnih in življenjskih razmer delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil. V družbi ti neprenehoma ostajajo socialno izključeni, marginalizirani, izkoriščani in diskriminirani. Tekom okrogle mize se bomo zato najprej soočili z dejstvi, nato pa orisali obstoječe oblike delovanja v smeri opolnomočenja in zagovorništva migrantskih delavcev in beguncev ter drugih oblik socialne solidarnosti.

Okrogla miza: Multikulturalizem?
posnetek javne tribune
Ko nekoga, ki pride v drugo državo, obravnavaš kot Drugega, ne moremo govoriti o multikulturalizmu, ampak se ta razvija samo v kapitalističnem in potrošniškem smislu, in ne v smislu medsebojnega učenja in emancipacije. Boj za svobodo gibanja in prehoda med nacionalnimi mejami je zato pomemben, ker se upira hierarhizaciji in izkoriščanju delavskega razreda, katerega vse večji del so prav migranti in begunci. Okrogla miza bo tako pod vprašaj postavila koncept multikulturalizma kot ga predstavlja neoliberalna ideologija in nagovarjala relevantne oblike medkulturnega dialoga.

– Zgodbe beguncev in migrantov živečih v Mariboru
Kot organizacija, ki je aktivna tudi na področju nudenja pomoči in opolnomočenja beguncev in migrantov ter izobraževanja mladih na temo družbenih razmerjih moči, pojavov diskriminatornih politik in rasizma (delavnice kritične pismenosti, delavnice gledališča zatiranih, delavnice »Politike migracij in položaj migrantov«, program slovenščine za prebežnike, program opolnomočevanja mladih prebežnikov, brezplačna učna pomoč, pomoč pri birokratskih postopkih…), imamo večkrat priložnost mlade iz naše organizacije neposredno seznaniti z zgodbam prosilcev za azil, beguncev ali migrantov. Skupina prostovoljcev iz naše organizacije bo tako izvedla odprte intervjuje z migranti in begunci, ki živijo v Mariboru. Zgodbe bodo razkrivale vzroke njihovega begunstva oz. migranstva, odnos Slovenije do njih iz časa jugoslovanske neuvrščenosti do danes, njihovo integracijo v drugo kulturo, njihovo dojemanje sovaražnega govora in diskriminacije… Njihove zgodbe bodo zapisane in izdane v obliki brošure, ki jo bomo ob spremnih tekstih na temo vzrokov in posledic migracij ter nevarnosti sovražnega govora distribuirali na osrednjem dogodku Festivala prostovoljstva v centru mesta in po mariborskih srednjih šolah in fakultetah.

Knjižico Kje so meje smo izdali v mesecu maju. Dostopna je TUKAJ.

-Natečaj za mlade: Boj proti sovražnemu govoru in diskriminaciji
V začetku meseca aprila bomo objavili natečaj za mlade med 15. in 22. na temo boja proti sovražnemu govoru in diskriminacije v odnosu do beguncev in migrantov. Dolžina filmov bo lahko največ 5 min, filmi bodo lahko posneti s telefoni. Film bo dovoljeno urejati s pomočjo kakršnegakoli računalniškega programa, dovoljeno bo dodajati audio-material. Sodelovali bodo lahko vsi filmi nastali v srednjih šolah,visokih šolah, fakultetah ali individualno. Filmi bodo lahko nemi ali zvočni. Glavno sporočilo film bo moralo biti boj proti svoražnemu govoru in diskriminiaciji v odnosu do beguncev in migrantov v luči t. begunske krize. Film bo ocenila žirija, ki jo bodo sestavljali tudi nekateri člani Sveta za odziv na sovražni govor. Izdelek z najmočnejšim sporočilom bo nagrajen. Prispele filme bomo na javnem dogodku prikazali 20. 6. 2016 na Svetovni dan beguncev. Filmi bodo nato objavljeni na Vimeo kanalu zavoda in youtube kanalu.

Nagrajenci:

Dom/Home, Jure Zorman, Srednja šola za oblikovanje Maribor
https://vimeo.com/183273258
Film je bil v kategoriji “Delo pod mentorstvom (delo posameznika ali skupine med 15. in 23. letom, ki je nastalo v okviru izobraževalne institucije, pod mentorstvom profesorjev ali strokovnjakov iz področja filma)” nagrajen na natečaju projekta “Kje so meje?” v organizaciji Zavoda za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor v letu 2016. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.

Obrazložitev žirije:
Scenarij animacije pripoveduje zgodbo o deklici, ki je žrtev vojne v Siriji. Avtor nekoliko naivno razvije zgodbo o slovenski rejniški družini in o dekličinem na novo pridobljenem interesu ter zmagi na olimpijskih igrah. Animacijo je mogoče misliti ali razumeti kot pozitivno afirmacijo, ki predlaga upanje in pozitivno mišljenje v primerih osirotelih sirskih otrok, ki brez staršev pristanejo v Evropi. Sama tehnika animiranja je preprosta, kljub temu pa izstopajo nekatere izvirne rešitve.

Migracije, KUD POZITIV
https://vimeo.com/182833723
Film je bil v kategoriji “Delo pod mentorstvom (delo posameznika ali skupine med 15. in 23. letom, ki je nastalo v okviru izobraževalne institucije, pod mentorstvom profesorjev ali strokovnjakov iz področja filma)” nagrajen na natečaju projekta “Kje so meje?” v organizaciji Zavoda za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor v letu 2016. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.

Obrazložitev žirije:
Film učinkuje na dveh nivojih. Prvič – preko ritmične montaže sugestivnih posnetkov v prvem delu, ponudi strnjeno izhodišče, ki asociira krizna območja, ki so lahko razlog (predvsem za begunske) migracije. Zamolkli, nekoliko otopeli zvok tolkal težko, a vseeno estetsko, atmosfero še stopnjuje. V drugem delu postane naracija z vpeljavo papirnatega čolna simbolno bolj dobesedna, a vizualni material učinkovito orisuje negotovost potovanja in grozo ob prelomni informaciji o preprečenem vstopu v ciljno državo. Vključeno besedilo in govor, najverjetneje pridobljen preko računalniške aplikacije za izgovorjavo besed, vzpostavlja zanimiv narativni obrat zaradi nepravilnega naglašanja slovenskega jezika. Besedilo zaradi naglasa in hitrosti daje občutek naracije iz pozicije migranta, katerega se sicer razume preko zvoka, besedilo pa vseeno povzroča nekakšnjo motnjo. Slednje bi bilo mogoče brati kot refleksijo (ne)dobrodošlice beguncem in migrantom v slovenskem prostoru.

 

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.

 

logo-urad-vlade-za-komuniciranje-banner_pomoc_beguncem

Logo URSM, MOM, KOM

MISC INFOPEKA 2017 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov