Minil je prvi mesec

Moja prva (in verjetno zadnja) EVS izkušnja se je pričela že pred prihodom v Maribor – pogovori preko skypa, pakiranje, urejanje papirologije, pregledovanje zemljevidov, nervoza. Kar predstavljam si, kako se bom na koncu smejal temu, kako sem se počutil, čeprav nisem prvič odšel od doma za dalj časa.

Sicer pa je vsakič, ko se kam odpravim, bolj prijetno – nekatere stvari so drugačne, druge pač ne. Saj poznate tisti občutek, ko se ti novi kraji in ljudje zdijo poznani. Ta občutek imam tukaj skoraj ves čas, saj opažam vedno več in več podobnosti med Slovenijo in Slovaško – ne samo v imenih držav in jeziku ampak tudi na področju politike in družbe, mentalitete, občutkov in kulture. Pogosto se nasmejim temu, kako je učenje slovenščine zame podobno branju narobe obrnjene knjige – onstran razumljivega in nekako težko. Takšen občutek imam glede večine stvari tukaj, ampak se počasi privajam.

Kako je torej biti tukaj, živeti in delati, zdaj ko sem se nekako že navadil?

Moje stanovanje, ki se nahaja v ogromni večstanovanjski hiši iz obdobja secesije, ima bele stene in vrata, škripajoča lesena tla, okna s polkni pa nudijo razgled na okoliške ulice in reko Dravo. Stanovanje si delim še s petimi ljudmi, ki so večinoma prijetni študenti medicine, navajeni EVS sostanovalcev, in razglašenim klavirjem. Rečeno mi je bilo, da se nam bo kmalu verjetno pridružila tudi mačka. (Obožujem mačke.)

Prostori INFOPEKE, Pekarne Magdalenske mreže, so manjši kot sem pričakoval, ampak je prostorski primanjkljaj nadomeščen s široko mrežo poznanstev in povezav, zagnanimi zaposlenimi in delom samim. Ta mesec je bil sicer bolj umirjen, saj se je organizacija prijavljala na različne razpise, ampak v naslednjih mesecih bomo prestavili v višjo prestavo. V vsakem primeru pa se delo vedno najde – sestanki s prostovoljskimi skupinami, spoznavanje drugih organizacij, ki delujejo v mestu, delo, ki ga opravljam v INFOPEKI, obiskovanje dogodkov in delavnic. V tem mesecu sta bila izvedena dva večja dogodka, na obeh sem sodeloval kot fotograf. Prvi dogodek je bila delavnica forumskega gledališča. Udeleženci delavnice so izžarevali pozitivno energijo, prijetno presenečeni so bili sami nad seboj, obenem pa navdušeni nad performansom drugih. Dogodek “Corners: Igrišča”, ki se seli po Evropi, je bil drugi večji dogodek, pri katerem sem aktivno sodeloval. Štirje umetniki po vsej Evropi zbirajo takšne in drugačne igre, nato pa ustvarijo nove, ki razkrivajo tradicijo in kulturo krajev, od koder prihajajo. Dogodek še traja in z navdušenjem spremljam nove igre, ki nastajajo.

Maribor je mesto kot vsa mesta v Evropi, z lepimi predeli in gršimi področji, majhnimi kotički, ki jih je treba raziskati. Med desetinami kavarn vsakdo najde takšno po svojem okusu, mesto pa ponuja več priložnosti kot jih lahko naštejem. Skozenj se vije navidez neskončna množica ljudi, pa nekatere že vsakodnevno srečujem na ulicah.  Zdaj je še vse nepoznano, hladno in mokro (zaradi vremena), ampak verjamem, da se bo s prihodom pomladi in poletja to spremenilo. Mesto bom dodobra spoznal in si ga, na svoj način, prisvojil.

Mesec je minil. Ostaja jih še devet, jaz pa že nestrpno pričakujem, kaj bodo prinesli.

Michal Čerňanský, EVS prostovoljec v Pekarni Magdalenske mreže Maribor

_MG_9229

_MG_9251

Foto: Michal Čerňanský

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA,  Pekarna Magdalenske Mreže, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov