Poročamo iz javne debate »Zakaj smo mladi v pizdi?!«

V četrtek, 28.1. 2016, je v koprskem skvotu INDE potekala debata o trenutni družbenopolitični situaciji, z naslovom »Zakaj smo mladi v Pizdi?!«

Na debati je sodelovalo več progresivnih mladinskih organizacij in skupin, beseda pa je tekla o položaju, v katerem se mladi nahajamo, o družbi, ki je – kot pravijo – brez alternative in o naši odločenosti, da pokažemo nasprotno. Skupine, ki so sodelovale na dogodku so bile: UP INDE, Študentska Iskra, sindikat Mladi plus, Medijska komuna ter naša Pizda.

Družba, v kateri nam ponujajo zgolj oster boj z vrstniki za maloštevilna in vse slabše plačana delovna mesta, pogosto brez osnovnih delavskih pravic, ni družba, v kateri bi radi živeli in jo bili pripravljeni nekritično sprejemati. Kaj nam mladim sploh preostane, če sprejmemo, da ni alternative družbi, ki jo razjedajo visoka brezposelnost med mladimi, negotove oblike dela, nižanje kakovosti študija, stanovanjska problematika in manjko nekomercialnih avtonomnih prostorov, kjer bi se mladi srečevali, delovali, izmenjevali ideje itd.

Namen dogodka je bil v tem, da bi se lahko progresivni kolektivi in posamezniki, ki želijo z vzpostavljanjem drugačnih načinov delovanja in razmišljanja spodbuditi aktivacijo mladi, med seboj spoznali in povezali. Obstaja veliko število takšnih organizacij, ki pa prevečkrat delujejo same, nepovezano z drugimi. Ampak spremembe so mogoče le s skupnim delovanjem. Člani sodelujočih kolektivov smo govorili o praksah, s katerimi vsak na svojem področju mislimo in gradimo alternativne načine delovanja.

Teme, ki smo se jih lotili so bile:
– stanje na trgu delovne sile in nestalne oblike zaposlitve, ki predstavljajo že 40 % vseh zaposlitev: Mladi imamo ob prihodu na trg delovne sile 70% možnosti, da ne bomo našli zaposlitve. Status študenta je tisto, kar nas začasno loči od brezperspektivnosti. S tem študij postane socialni azil, problem brezposelnosti pa je porinjen v prihodnost. Vedno večje število mladih mora že med študijem delati preko študentskih napotnic, da sploh lahko študira ali pa je študentsko delo uporabljeno kot nadomestek rednemu delovnemu mestu – obe poti vodita v brezperspektivnost in prekarnost, prva vodi v slabšo izobrazbo, druga v zavlačevanje študentskega statusa;
– nižanje kvalitete študija: Bolonjska reforma predstavlja predvsem poskus prilagajanja izobraževalnega sistema fleksibilnim oz. negotovim zaposlitvam, po katerih posega vse več delodajalcev. Študij po meri fleksibilnih zaposlitev, k čemer teži bolonjska reforma, zato postaja površinski in krči čas namenjen učenju samostojnega mišljenja ter delovanja. Namesto samostojno mislečih in razgledanih državljanov bolonjski tip univerze proizvaja poslušne in površno izobražene delavce, ki pogosto komaj da poznajo osnove svojega področja
– študentske organizacije: Smo v situaciji, ko legitimnega zastopstva študenti nimamo. Različne etablirane študentske organizacije strukturirajo le preživljanje prostega časa in nekaj letnih projektov, uradno zastopstvo pravic študentov pa je že pred leti nadomestil oportunizem, povzpetništvo za lastne položaje ter izvedbe spornih projektov ali investicij. Tako se večji delež denarja, pridobljenega iz študentskega dela, porabi za projekte, ki študentom ne olajšajo življenja in položaja v družbi.
– Zadnja od tem, o katerih je tekla beseda, je bila stanovanjska problematika, s katero se mladi srečujemo. Mlade zaznamujejo prekarne ter pogosto podplačane zaposlitve, ki onemogočajo najemanje kreditov za nakup stanovanja, hkrati pa nas potiskajo v negotove najemne pogoje. Tako smo mladi prisiljeni sobivati s starši (skoraj 60% starejših od 30 let še vedno biva pri starših), samograditi na oddaljenih lokacijah s pomočjo sorodnikov ali pa v najem na zelo nereguliranem ter izkoriščevalskem najemnem trgu. Negotovost, nestabilnost in neperspektivnost takšnih pogojev bivanja onemogoča mladim, da bi se osamosvojili, živeli avtonomno ter načrtovali prihodnost.

Matevž Hrženjak, Pekarna Magdalenske mreže

12644634_970370863053476_452034346938718210_n

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov