Vsak državljan lahko dostopa do informacij javnega značaja

V decembru je v Infopeki gostovala pravnica Tina Kraigher Mišič z delovnimi izkušnjami iz pisarne Informacijskega pooblaščenca, trenutno pa odvetniška pripravnica v Odvetniški družbi PircMusar. Predstavila je postopek, po katerem lahko vsak polnoletni državljan od državnih institucij pridobi številne informacije javnega značaja.

Čeprav do večine obče pomembnih informacij dostopamo preko medijev, pa niso samo novinarji tisti, ki so upravičeni do določenih informacij ali podatkov, npr. o stanju pitne vode ali porabi javnih sredstev.

Tina Kraigher Mišič je poudarila, da je za pridobitev kakšne informacije za začetek najpomembnejše to, da vemo, kaj in zakaj želimo nekaj doseči in da se sklicujemo na ZDIJZ – Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Prvi odstavek prvega člena tega zakona pravi, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju: organi).

INFORMACIJA JAVNEGA ZNAČAJA

Informacija javnega značaja je dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo, ki je prosto dostopna prosilcem – pravnim ali fizičnim osebam. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.

Med takšne podatke recimo sodijo podatki o delovanju šol, kakovosti hrane, o zaposlitvah v javnem sektorju, o javnem zdravstvu, o prometu, turizmu, flori in favni, o kakovosti vode, zemlje in zraka, vremenski podatki. Upravičeni smo tudi do dokumentov, ki se nanašajo na upravljanje davkoplačevalskega denarja.

NOVINAR/«NAVADEN DRŽAVLJAN«

Ali nam bo organ ugodil, pa je odvisno tudi od načina, kako postavimo vprašanje. Tisto, kar loči predstavnika sedme sile od fizične osebe, je v tem, da morajo organi novinarjem odgovarjati tudi na vprašanja, medtem ko so »navadnim prosilcem« dolžni posredovati le dokumente, ki že obstajajo. Novinar lahko pošlje konkretna vprašanja in organ bo moral zanj pripraviti odgovore, jih torej izluščiti iz dokumentacije.  Za »navadne« prosilce pa organom ni treba pripravljati odgovorov, zato je v primeru, da zahtevamo obsežno dokumentacijo, priporočljivo, da se najprej odločimo za vpogled v dokumente in potem na licu mesta zahtevamo le tiste fotokopije, ki jih res potrebujemo. Razlogov, zakaj potrebujemo določeno informacijo, ni treba navesti, ne bo pa škodilo, če navedemo, da se za našim povpraševanjem skriva javni interes. Odločimo se lahko za povpraševanje priporočeno po pošti, po e-pošti, na zapisnik pri zavezancu (ko se osebno oglasimo pri organu in našo zahtevo zapiše uradna oseba ter jo kasneje preda) ali po telefonu (pri čemer ob morebitnem neodgovoru ali negativnem odgovoru nismo upravičeni do pritožbe). Na začetku zaradi večje jasnosti napišemo, da vlagamo zahtevo po ZDIJZ, nadaljujemo pa: Prosim, da mi na spodnji naslov posredujete v e-obliki/fotokopije pogodbe/zapisnika/dokument …, iz katerega je razvidno …

Sledi podpis z naslovom, na katerega želimo prejeti dokumentacijo, naslov e-pošte ali telefonsko številko ter datum. Telefonske številke ni potrebno posredovati, vendar je koristno, da nas organ lahko pokliče in hitreje reši zadevo.

KDO SO ZAVEZANCI?

Vse zavezance najdemo na spletni strani www.ajpes.si/rzijz. Zavezanci oz. organi so ministrstva, občine, javne agencije, skladi in zavodi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, druge osebe javnega prava, podjetja kot denimo Marprom, Mariborski vodovod, Športni center Pohorje …, med zavezanci pa so še t. i. poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (NLB, Eldom, Triglav, Martura, Telekom …)

KDAJ NISMO UPRAVIČENI DO ODGOVORA?

Kadar organ oz. zavezanec nima odgovora na naše vprašanje ali ne poseduje dokumenta, ki ga želimo.

Sicer obstaja 11 izjem (+ 4 dodatne), ko do informacije javnega značaja nismo upravičeni. To so: tajni podatki, poslovna skrivnost, osebni podatki, statistične poročevalske enote, davčna tajnost, kazenski postopek, upravni postopek, sodni postopek, osnutki, naravna/kulturna vrednota in notranje delovanje. Štiri dodatne so še: izjeme za stranke, tajnost vira, zloraba pravice in objavljeni podatki.

Zavezanec nam mora v svojem odgovoru, če našo prošnjo zavrne, jasno navesti, po kateri izjemi nam neke informacije ne more podati.

Vse informacije javnega značaja so načeloma brezplačne. Zavezanec nam sme zaračunati le stroške fotokopij ali druge materialne stroške posredovanja (npr. poštnina, CD). Če stroški presežejo 18 evrov, nam jih sploh ne sme zaračunati. Stroške sme zavezanec zaračunati le po objavljenem stroškovniku ali po opozorilu, da jih bo zaračunal. Če zahtevamo zelo obsežno dokumentacijo in zavezanec oceni, da bodo materialni stroški presegli 84 evrov, lahko zahteva vnaprejšnji polog.

Če nam zavezanec ne odgovori v 20 delovnih dneh, se lahko pritožimo Informacijskemu pooblaščencu, ki pa ima časa okvirno 2 meseca, da o zadevi odloči. Pritožimo se lahko tudi, če nam zavezanec ne posreduje dokumentacije, ki smo jo zahtevali (nas zavrne z odločbo ali dopisom). V tem primeru pritožbo pošljemo kar zavezancu, o njej pa bo odločal Informacijski pooblaščenec. Pritožba je brezplačna – ni takse.

Odločitev Informacijskega pooblaščenca lahko izpodbijamo s tožbo v upravnem sporu, ki jo  vložimo pri Upravnem sodišču RS, pri čemer pa bomo stroške nosili sami (sodna taksa znaša 148 evrov).

Torej, vsakdo ima možnost pridobiti informacijo javnega značaja, pri čemer naj pozna pravi način artikuliranja zahteve, svoje pravice ter postopek za pridobitev želene informacije.

Pekarna Magdalenske mreže program izvaja v okviru projekta Ubrane skupnosti – Krepitev samoorganiziranih četrtnih skupnosti za neposredno demokracijo in soodločanje o razvoju skupnosti Društva za podporo radiu MARŠ, ki ga financira Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem.

Dogodek je bil del festivala Mladi Maribor: http://www.mladimaribor.si/Festival_Mladi_Maribor/Program/

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov