Izsledki raziskave „Ortoreksija med mladimi v Mariboru“

Kmalu po tem, ko je profesor pri predmetu Uvod v mladinsko delo in raziskovanje mladine podal navodilo, naj naredimo lasten projekt, sem vedela, da se želim ukvarjati s problematiko motenj hranjenja. Sledili so dnevi, ko sem več ur presedela ob računalniku in brskala po internetu, da bi našla v okviru te teme kaj zanimivega in še ne preveč raziskanega.

Ugotovila sem, da so motnje hranjenja v splošnem precej raziskano področje, predvsem anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje. Med raziskovanjem pa sem naletela na nov izraz v skupini motenj hranjenja, in sicer ortoreksija. Rekla sem si, da se želim podati v raziskovanje nemogočega, saj želim raziskovati ortoreksijo, za katero je objavljenih zelo malo oziroma skoraj nič statističnih podatkov za Slovenijo. Želela sem odkriti nekaj novega, želela sem biti inovativna. Posebej sem se osredotočila na raziskovanje ortoreksije med mladimi v Mariboru, saj me raziskovanje mlade populacije precej zanima, in prav tako se sam predmet nanaša na raziskovanje mladine. Zakaj sem za področje svojega raziskovanja izbrala ravno Maribor? Razlogov je več, eden izmed njih je, da študiram na Filozofski fakulteti v Mariboru, drug je ta, da sem imela v Mariboru širši spekter populacije, saj sem ciljno populacijo raziskave ločila na osnovnošolce, srednješolce in študente. Eden izmed razlogov pa je tudi ta, da sem že drugo leto zapored aktivna prostovoljka v zavodu Pekarna Magdalenske mreže in v okviru te organizacije sem si zamislila širšo predstavitev rezultatov raziskave, ki sem jo izvedla 14. 1. 2015 v prostorih MISC INFOPEKA.

Ortoreksija je nova oblika motenj hranjenja, za katero je značilna patološka obsedenost z biološko čisto hrano. Gre za tako novo obliko motenj hranjenja, da zanjo v Sloveniji (še) nimamo dovolj velikih statističnih podatkov, da bi iz njih lahko razbrali, ali se ta oblika motnje hranjenja v Sloveniji sploh pojavlja, in če se, v kakšnem obsegu. Najbrž se kdo sprašuje, zakaj je sploh smiselno raziskovati to področje, jaz pa menim, da je razlogov veliko. Sodobni svet že nekaj časa živi v trendu zdrave prehrane, izobraževanja o tem in o načinih prehrane, ki nam omogočajo čim bolj zdravo življenje, čim manj bolezenskih težav in čim boljše počutje. Kar naprej nas mediji bombardirajo z »navodili«, kakšno hrano naj uživamo, o raznih E-jih, ki se jim moramo izogibati, če ne želimo zboleti, itd. Mediji vzporedno s tem postajajo naš največji vir informacij in tudi mladi so več ali manj nenehno v kontaktu z njimi, vendar menim, da na tem mestu ni potrebno govoriti o vplivu medijev na posameznika. Izsledki raziskave so pokazali, da so največji vir informacij med mladimi prav mediji, natančneje internet. Kar visok odstotek mladih (42 %) je odgovorilo, da reklame oziroma mediji vplivajo na njihovo izbiro ali poskušanje hrane. Zato verjetno ne preseneča, da postanejo nekateri z zdravo hrano dobesedno obsedeni. Razmišljajo samo še o tem, kakšno hrano bodo uživali in kakšne ne in se skoraj ves čas ukvarjajo predvsem sami s seboj. Na prvi pogled ni videti, da bi lahko bila povečana zaskrbljenost z vnosom čim bolj zdrave hrane v naše telo bolezensko stanje, vendar moramo kljub vsemu biti na to pozorni, saj je meja zelo tanka.

V raziskovanje je bilo vključenih 420 anketirancev, starih med 15 in 29 let, in razdeljenih glede na izobraževalno institucijo v skupine: osnovnošolci, srednješolci in študenti. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo mladi dober odnos do zdravega prehranjevanja, saj menijo, da je zdrav način prehranjevanja najboljši in se trudijo, da bi se zdravo prehranjevali. Mladi so prav tako navajali, da k zdravemu načinu prehranjevanja težijo zato, da ne bi prišlo do morebitnih zdravstvenih težav, kar kaže na pozitivno stanje, saj mlade skrbi zase in za svoje telo na področju prehranjevanja. S tem se želijo preventivno izogniti morebitnim zdravstvenim težavam, oziroma želijo biti telesno in duševno zdravi čim dlje. Mladi se zavedajo, da je zdrav način prehranjevanja tisti, ki bo naše telo in zdravje ohranjal dalj časa vitalno. Vendar so nadaljnji rezultati pokazali, da prihaja do nasprotij med stališči mladih do zdravih prehranjevalnih navad in prakticiranjem le teh, saj se je izkazalo, da mladi v veliki meri ne prakticirajo zdravega načina prehranjevanja. Merilo, ki sem ga uporabila za raziskovanje nagnjenja k ortoreksiji med mladimi, je bil Bratmanov test. Ta raziskovalec je sestavil vprašalnik z 10 vprašanji in če je posameznik na 4 ali več izmed vprašanj odgovoril pritrdilno, ima ta najverjetneje že težave z ortoreksijo. Raziskava med mladimi v Mariboru je pokazala, da je bilo med vsemi anketiranimi 12,14 % takšnih, ki so kazali nagnjenje k razvoju ortoreksije. Med temi je bilo kar 45 % srednješolcev, čeprav naj bi ortoreksija prizadela osebe v poznem mladostništvu ali v zgodnjem srednjem odraslem obdobju, prevladovala pa je ženska populacija (86 %).

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem zdravega prehranjevanja in motnjami hranjenja, so »zamudili« prodor ortoreksije na slovenska tla, morda zaradi »preveze na očeh« oz. mnenja, da zdrav način prehranjevanja ne more biti škodljiv, ali pa so podcenili in prezrli možnost za razvoj ortoreksije v Sloveniji. Nekateri izmed njih so mnenja, da je pojav ortoreksije v Sloveniji tako »svež«, da zanj še nimamo dovolj jasnih statističnih podatkov. Raziskava je pokazala, da ortoreksija le ni tako zelo svež pojav v Sloveniji, da si ne bi zaslužila podrobne raziskave in ugotovitve tega pojava pri nas. Kljub temu je potrebno opozoriti, da raziskava ni reprezentativna, torej je ne moremo posploševati na celotno populacijo, vendar lahko kljub temu služi kot približek ali dokaz tega, da mladi kažejo nagnjenost k razvoju ortoreksije. Ortoreksija se med mladimi v Sloveniji pojavlja in zato je pomembno, da spremljamo njen razvoj.

Avtorica in vir:Urška Mikolič, prostovoljska MISC INFOPEKA, Pekarna Magdalenske mreže Maribor

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org, www.infopeka.org

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov