Poročilo: Gostili smo predavanje dr. Aleksandra Dopliharja, prostovoljca leta 2011

V torek, 20. 5. 2014, nas je v okviru Festivala prostovoljstva obiskal zdravnik Aleksander Doplihar in prostovoljec leta 2011.

Kaj je tisto, kar upokojenega doktorja medicine, ki bo letos napolnil 84 let, loči od drugih primarijev? Je človek z velikim srcem, če se nekoliko klišejsko izrazim. Je zdravnik, ki se zaveda, da je dolžan pomagati vsakomur, četudi pacient nima denarja. Aleksander Doplihar je ustanovitelj prve ambulante v Sloveniji za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki že 13 let deluje v Ljubljani. Pro bono ambulanta je poliklinika, kamor se lahko po zdravstveno pomoč zatečejo brezdomci, izbrisani, samostojni podjetniki, ki si ne zmorejo več plačevati socialnih prispevkov, Romi, brezposelni in tuji državljani – torej vsi tisti, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja in se znajdejo v stiski. Je več kot ambulanta, saj imajo poleg sprejemnice, v kateri zbirajo zdravila in oblačila, tudi kopalnico, kjer se lahko pacienti umijejo in preoblečejo. Ker se zavedajo stanovanjske in socialne problematike imajo v ambulanti redno zaposleno socialno delavko, ki ljudem pomaga pri urejanju in reševanju birokratskih zadev ter pravnih dokumentov. 39 zdravnikov specialistov dela prostovoljno. 90% pacientov ima psihične težave, zato imajo na voljo 3 psihiatre. Zaradi psihosocialnih problemov, ki so posledica velike stiske in stresa, ki so jih in jih še zmeraj doživljajo izbrisani v Sloveniji, je med to populacijo, zlasti med mlajšimi, veliko samomorov. Imajo okoli 970 rednih pacientov, njihovo število pa se povečuje tudi drugod po Sloveniji, saj se pojavlja čedalje večja potreba po ustanovitvi podobnih Pro bono ambulant, ki že vznikajo v Velenju, Celju in Kopru. Trenutno je 39 rednih pacientov otrok, včasih so bili zlasti otroci izbrisanih, danes pa se pri njih zdravijo predvsem romski otroci in otroci propadlih obrtnikov. Od 700 do 800 pacientov je prehodnih, kar pomeni, da se na kliniki pogosto znajdejo tujci in turisti, ki nimajo denarja za zdravstveno zavarovanje, ko potujejo preko Slovenije.
Tudi v Mariboru imamo svojo Ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico na Strossmayerjevi 15, katere delovanje je predstavila gospa Amra Čaplja, medicinska sestra zaposlena v mariborski ambulanti. Ambulanta je že 9. leto na razpolago tistim, ki jih je naš gospodarsko-političen sistem spravil na rob življenja in jih pustil na cedilu. Mariborska ambulanta deluje pod okriljem Nadškofijske Karitas. Odprta je od ponedeljka do petka. Imajo svoj laboratorij, od leta 2012 tudi zobno ambulanto. Na leto oskrbijo okrog 600 do 700 pacientov. Zdravila jim donirajo lekarne in farmacevtske družbe, nekaj pa jih donirajo tudi ljudje sami.
Največji problem so neustrezne razmere, v katerih so se znašli ti ljudje, saj živijo v neustreznih bivanjskih pogojih ali na ulici, nimajo ustrezne prehrane, veliko jih trpi zaradi posledic alkoholizma in narkomanije. Ključno vprašanje je, kako pomagati tistim, ki zaradi bolezni ali starosti niso več sposobni živeti na ulici? Dr. Doplihar je omenil, da so bili 9 pacientom zaradi bolezni prisiljeni odrezati nogo, ti pa so ostali brez pravice do proteze ali nastanitve. Že od ustanovitve dalje se zavzemajo za to, da bi bolne ljudi nastanili v dom ostarelih, vendar država ta problem zaradi finančnih težav ne rešuje in ignorira. Ob ustanovitvi ambulante je sprva domneval, da gre za kratkotrajen projekt, saj bi za ljudi, ki so se znašli v stiski, morala poskrbeti država. Najhujša je ignoranca ministrstva za zdravje, ki se obnaša do teh ljudi, kot da ne obstajajo, in potvarjanje realnega stanja na področju zdravstva z zatrjevanjem, da ima pri nas vsakdo možnost do zdravstvenega zavarovanja. Državo je ostro obtožil neodgovornega in nehumanega ravnanja, zatiskanja oči pred vse večjo problematiko socialno ogroženih, v katero jih je pahnila sama z uvedbo slabih ukrepov in še pospešila propadanje delavskega in srednjega razreda. Nimamo nobene inštitucije, ki bi situacijo regulirala in vedela, kolikšna je dejanska številka vseh socialno ogroženih ljudi, ki si ne morejo privoščiti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Lahko da celo od 40.000 do 50.000.
Dr. Doplihar zahteva nujno reorganizacijo zdravstvenega sistema, od katerega bi morali imeti korist pacienti, ne pa kapital. Vse večji problem je poleg privatizacije zdravstvenih storitev tudi dvig cen zdravil ali doplačevanje tistih, ki so za bolnike nujno potrebna, kot so zdravila za pritisk in srce. Vidimo, da smo vsakodnevno priče vse večjemu sistemskemu kršenju človekovih temeljnih socialnih pravic, pozabljamo pa, da naj bi bila Slovenija po 2. členu Ustave Republike Slovenije socialna država. Dr. Doplihar zato zahteva nujno ureditev zdravstvenega zavarovanja za vse nezavarovane v Sloveniji in takojšnjo ukinitev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. S svojo etično držo in socialnim čutom nam je dr. Doplihar lahko za zgled, kako naj živimo. Vsakdo si zasluži biti obravnavan kot človek, naša dolžnost pa je, da ljudem nudimo nujno pomoč v stiski.

Tomaž Podbevšek

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov