Poročilo: Družabno-didaktična igra “Naš svet”

V sredo, 19. 3. 2014, smo se v MISC INFOPEKA udeležili družabno-didaktične igre “Naš svet”, ki nam jo je predstavil sam avtor, Matic Primc, ki je med drugim tudi avtor predloga za uvedbo Instituta participatornega proračuna v Sloveniji in ustanovni član International Organization for Participatory Society (IOPS).

Igra temelji na rušenju naših evropocentričnih predstav in stereotipov, ki nam jih vsiljujejo ne le množični mediji temveč tudi šola kot ideološki aparat države. Tako je že takoj na začetku zmotila in zbodla v oči Gall–Petersova projekcija prikazovanja sveta, ki se od Mercatorjeve, ki je skoncentrirana na Evropo in nam znana iz šolskih klopi, razlikuje po tem, da je projekcija kontinentov v dejanskem razmerju z njihovo velikostjo. To pa pomeni, da je Stara celina na zemljevidu, v primerjavi z ostalimi kontinenti, precej manjša, kot smo jo vajeni.

Drugi šok nas je doletel, ko smo ugotovili, kako nesorazmerne razlike so v razmerju bogastva in prebivalstva med posameznimi državami. Vzroke za takšno stanje smo iskali v kolonializmu, postkolonializmu, genocidu in konceptu moči. Spoznali smo, da je moč tisti faktor, ki ga države izrabljajo in izvajajo nenehen pritisk nad šibkejšimi, to pa počnejo iz čisto oportunističnih razlogov, brez upoštevanja kakršnih koli moralnih načel. Poskušali smo razumeti, kako deluje naš ekonomski sistem, ki pravzaprav podpira in reproducira neenakost ter onemogoča državam, ki imajo največ naravnih danosti, njihovo avtonomnost in razvoj. Kako je mogoče, da so države, ki imajo največ naravnih danosti, najbolj revne? Zakaj zahodne države najbolj financirajo tiste, ki najbolj kršijo temeljne človekove pravice?

Spraševali smo se, kako je mogoče, da so ljudje v Indiji leta 1876 množično umirali zaradi lakote, medtem ko je država izvažala žito v Britanijo ter ugotavljali, da se podobna situacija danes pojavlja v Afriki. Govorili smo o problematiki zakonsko sprejemljivega gospodarskega izkoriščanja in omejevanja, ki ga podpiramo in ščitimo s patenti in kapitalizmom kot družbeno-političnem sistemu, ki podpira in upravičuje vsakršno izkoriščanje za dosego ciljev.

Obsojali smo sužnjelastniško družbo in druge oblike etnocida, kot je na primer iztrebljanje staroselcev, ki so ga izvajali kolonialisti v Ameriki. Ugotavljali smo, da so pravice intelektualne lastnine izum za kapitalistično zagovarjanje izkoriščanja in omejevanja, saj se nobena država še ni razvila na podlagi zgolj lastnega tehnološkega razvoja in se nobena niti ne more, so pa tiste redke, ki so zagovarjale takšno načelo, na ta račun nesramno obogatele. Ugotovili smo tudi, da prosti trg v resnici ni resnično prost, temveč služi kot podpora izkoriščanju z načeli intelektualne lastnine. Iskali smo vzroke za ekološko krizo in razmišljali o naši odgovornosti v primerjavi z odgovornostjo tujih držav. Debatirali smo tudi o drugi plati nujnih varčevalnih ukrepov, zaradi katerih se vse bolj omejujejo naše socialne pravice in problematiki humanitarne pomoči manj razvitim državam, saj jih pod pretvezo razvojne pomoči namenoma in brezobzirno pahnemo v še večjo revščino in zadolževanje.

Družabno-didaktična igra “Naš svet” je igra, pri kateri se igralci zavejo njihovega pogosto napačnega razumevanja sveta, ekonomskih in geografskih odnosov med državami ali celo kontinenti. Kadar se ne zavedamo, da morda svetovna razmerja razumemo napačno ali nepopolno, se odpirajo možnosti za manipulacijo s strani političnih akterjev na državni in mednarodni ravni. Didaktična igra je namenjena soočanju z lastnimi predsodki in primerjanju lastnega razumevanja sveta z dejanskim stanjem, skozi diskusijo pa imajo igralci možnost podrobneje spoznati politične in ekonomske procese, ki so privedli do sedanjega stanja.

Ker je vse odvisno od naše percepcije in razlaganja realne stvarnosti, le-to pa množični mediji potvarjajo in spreminjajo sebi v prid, je danes še posebej pomembna kritična refleksija sveta in iskanje alternativnih načinov zmanjševanja nepravičnosti. Inovativna igra Naš svet lahko služi kot učinkovito orodje pri razumevanju in kritični presoji družbeno-političnih razmerij moči in naših medsebojnih odnosov. Opominja nas k človečnosti in naši moralni dolžnosti, ki jo imamo do sebe, drugih in sveta.

Tomaž Podbevšek, Pekarna Magdalenske mreže Maribor

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov