Mladinsko polje na poti v Nikamor?

V Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB, http://upb.si/) smo dne, 28. 1. 2014,  iz dnevnika Večer izvedeli, da je predsednica Vlade RS Alenka Bratušek za ta dan sklicala sestanek mladinskih in študentskih organizacij. Ustanova Pohorski bataljon, ki združuje samonikla mladinska prizorišča, na sestanek ni prejela nobenega vabila, kar nas niti ne čudi, saj je Vlada RS preko državne sekretarke pristojne za vzpostavitev dialoga s civilno družbo Tamare Vonte podrobno seznanjena tako z delovanjem, kot tudi stališči UPB.

Tudi sicer so samonikla delovanja, ki se izvajajo predvsem v okviru nevladnih organizacij mladinskega polja, v civilnem dialogu z občinskimi strukturami in državo le redkokdaj slišana, kaj šele upoštevana, saj ponavadi zastopajo drugačna stališča od krovnih organizacij in kjer se mladi počutijo vključene, ne glede na njihovo uspešno ali neuspešno vključevanje v prevladujoče družbene tokove. Tako včerajšnji sestanek na temo brezposelnosti mladih na katerega so bile povabljene izbrane organizacije, ki naj bi torej zastopale mnenje mladih in vseh drugih organizacij, ki delamo z mladimi in za mlade, ne prinaša nobenih sprememb v neenakopravnem obravnavanju mladinskega polja.

Glede na pisanje Večera in nekaterih drugih medijev v zadnjem času je s podpisom nove koalicijske pogodbe pričakovati tudi spremembe v mladinskem polju. Mladi naj bi z novo koalicijsko pogodbo postali prioriteta nove/stare vlade. »Končno!«, bi lahko rekli. Ampak kot večina predlogov zadnjih let, ki prihajajo iz  raznih vladnih palač, je tudi ta zgolj besedni konstrukt, da se koalicijska pogodba lepše bere. Organizacije mladinskega polja, tiste samonikle zagotovo, pa si razbijajo glavo, kako so se lahko sredstva namenjena mladinskem polju od leta 2012 do leta 2014 znižala za 440.000€, samo v letu 2014 za 240.000€ v primerjavi z lanskim letom, mladinsko delo pa se vedno bolj formalizira in birokratizira, in to kljub napovedim, kaj napovedim, celo koalicijskim zavezam predsednice vlade. Namesto visokoletečih obljub in zavez bi bilo smiselno videti analizo dosedanjega dela Urada RS za mladino, kakšne cilje je zasledoval, kako jih je dosegel in v kakšnih okoliščinah je deloval. Napovedana zamenjava Petra Debeljaka  z mesta direktorja Urada, je zamenjava doslej najsposobnejšega uradnika na tem delovnem mestu, ki je v nevladnih organizacijah mladinskega polja prepoznal visok potencial in pogumno podprl ustanovitev Ustanove Pohorski bataljon

Iz napovedi premierke in medijskega pisanja v zadnjem času je slutiti, da bo Urad po novem v naročju same premierke, da bo imel novo vodstvo, da bodo to vodstvo imele možnost izbrati mladinske organizacije same. Po medijih so že zaokrožila prva imena. Videti je, da bo glavnino težav, s  katerimi se soočamo v mladinskem polju, rešilo kapitalistično spodbujanje podjetništva med mladimi in podjetniški pristopi pri delu z mladimi. V UPB nismo prepričani, da je to rešitev.

Spodbujanje podjetništva, nabiranja ozkih kompetenc in veščin ter hkratna vedno večja formaliziranost mladinskega dela namreč mlade oblikujejo v posameznice in posameznike, ki so usmerjeni predvsem vase, ki jih zanimata le lastna prihodnost in uspeh. To tudi niso posameznice in posamezniki, ki bi želeli sodelovati pri korenitih družbenih spremembah, kaj šele delovati po principih skupnosti, solidarnosti, samoorganiziranja. Prepričani smo, da bi morale  občine in država  pri oblikovanju mladinskih politik obvezno delovati po principu »od spodaj navzgor«, se pravi obvezno upoštevati mlade in njihove potrebe, in ne zgolj slepo slediti EU smernicam in denarju, od česar imajo mladi najmanj koristi. Slednje se med drugim jasno vidi v zgrešenih aktivnih politikah zaposlovanja mladih, ki ne prinašajo trajnostnih in kakovostnih rezultatov, spodbujajo pa individualizem in tekmovalnost ter razbijajo občutek za skupnost in solidarnost. Država povrhu tega igra še vlogo moralnega svetovalca, ki z različnimi sankcijami disciplinira brezposelne, ki si niso »sposobni najti službe«, ustvariti svojega podjetja sredi 20-ih ali si v tujini graditi kariere (po možnosti v gospodarstvu ali bančništvu),  ter na mladinske organizacije prelaga odgovornost za reševanje brezposelnosti mladih in njihove stanovanjske problematike.

Posebej izpostavljamo, da s pretežno »zaposlovalnostjo« mladinske politike multinacionalna trdnjava kapitala EU in poslušna capljalka Slovenija ne preprečujeta nadaljnjega razkrajanja prividov o smiselnosti bivanja in seveda tudi ne ustavljata upadanja ustvarjalnosti ter kritičnosti mladine. Zato v UPB zahtevamo transparentno, skupnostno, posvetovalno in »od spodaj navzgor« ustvarjanje uradnih mladinskih politik v naši državi.

Marko Brecelj, Matjaž Peternel, Urška Breznik, M. Š.

v imenu Kolektivne pisarne Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, dne, 29. 1. 2014.

P.S.: Javnosti in uglednima pozitivnicama pošiljamo za darilo fotografijo četrt stoletja izkušenih dlani mladinske delavke na katerih so trije letošnji januarski šparglji. Te užitne rastline so namreč v tem letnem času velika redkost, skoraj tolikšna, kot so take poteze oblasti, ki podpirajo samonikle mladinske delavke in delavce  ter mladinska, kulturna  in socialna prizorišča v katerih delujejo.

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 8, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov