Poročilo: Predavanje dr. Anice Mikuš Kos

V torek, 17. 12. 2013, smo v prostorih MISC INFOPEKA gostili veliko osebnost – doktorico medicine, specialistko otroške psihiatrije in avtorico številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok v primerih oboroženih konfliktov – dr. Anico Mikuš Kos.

Za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj, bila je tudi med nominirankami v akciji “1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005”. Kot predsednica Slovenske filantropije – Združenja za promocijo prostovoljstva je predstavila svoje dolgoletne izkušnje na področju prostovoljskega dela in dela z otroki na vojaško ogroženih področjih. Z njenim predavanjem smo tudi v INFOPEKI obeležili mednarodni dan prostovoljstva, ki ga praznujemo vsako leto 5. decembra.

Anica se je rodila leta 1935 in kot je sama večkrat poudarila, je bila v času druge svetovne vojne partizanski otrok, kar je v veliki meri vplivalo na njeno doživljanje sveta in življenja ter izostrilo njen čut za pravičnost in sočloveka. Še toliko bolj, ker se je rodila v družini, v kateri je bila mati židovskega porekla, oče pa profesor francoščine, zaradi česar so bili izseljeni v hrvaško Slavonijo. Tamkajšnjih ljudi, ki so jih sprejeli kot begunce in jih obravnavali kot enakovredne, se še danes spominja kot izjemno človekoljubih, ki so kljub usodi, ki jih je prisilila v boj za obstanek in preživetje, ohranili zmožnost empatije. Kljub različnim političnim prepričanjem in socialnem ozadju so ohranili etično držo, solidarnost in pripravljenost pomagati drug drugemu tudi za ceno lastnega življenja. Anica – ki se je zaradi stanovanjske stiske učila kar na stranišču – je torej v tistem težkem vojnem času spoznala, da poleg zla, obstaja tudi človeško dobro.

Mnogo let pozneje, ko jo je doletela druga življenjska stiska in je njen triletni otrok hudo zbolel za rakom, je med zdravljenjem v Londonu v tamkajšnjih prostovoljcih, ki so bili neobremenjeni dijaki in študentje, ki so redno obiskovali bolniščnico, ter njihovem delu – nasmejati hudo bolne otroke in druženju – videla in spoznala izjemno vrednost. To je bil povod za uresničitev njene odločitve organiziranja prostovoljskega dela v Sloveniji. Kot strokovnjakinja za duševno bolne se je angažirala za delo s tistimi, ki so bili pomoči najbolj potrebni – otroci na vojaško ogroženih območjih. Najprej je delala z begunci v Bosni in Hercegovini, nato pa je svoj vzgojni model prostovoljskega dela mladih v službi ljudi v stiski želela prenesti še v druge države. V program je bilo doslej vključenih že okrog 5000 učiteljev na različnih kriznih območjih v svetu (Kosovo, Irak, Kavkaz).

Dotaknila se je tudi današnjega časa, v katerem je pravičnost in solidarnost zamenjal uspeh, pehanje za bogastvom in egoizem. Govorila je o tem, da neoliberalističen sistem, v katerem živimo, navidezno spodbuja pravičnost in demokracijo in ustvarja iluzijo pravičnosti z namenom izkoriščanja. Največje razočaranje se ji zdi, da je mnogo ljudi umrlo za nekaj, kar je danes izgubilo vrednost. »Včasih je bilo spoštovano človekovo dostojanstvo. Včasih je bila vizija, danes pa je ni.« Poudarila je, da je ravno zato nujno in pomembno kritično preizpraševanje sistema, saj v njem vidi glavni problem, kot njegovo protiutež pa postavlja prostovoljsko delo in razvijanje protikapitalističnih vrednot pri mladih. Velik pomen in odgovornost ravno zato vidi v javni šoli in učiteljih, katerim je namenila program, katerega jedro so znanja in veščine za nudenje učinkovite psihosocialne pomoči otrokom. Šola je tisti faktor, ki je odgovoren za razvijanje in spodbujanje pravičnosti ter medsebojnega sodelovanja. Vendar pa imajo tudi nevladne organizacije karakter političnega agensa. Kljub naraščanju formalne kontrole, določil, standardov in vse večjemu omejevanju s strani države, ki zavira socialnost, samoiniciativnost in spontanost, je danes, ko je čas vsesplošne gospodarske in moralne krize, še toliko bolj pomembno spodbujanje zoperstavljanju političnemu sistemu, ki temelji na izkoriščanju in neenakosti in se boriti zoper nepravičnost ter zavzemanje pozicije, ki bo le-temu nasprotujoča in alarmna.

Avtor: Tomaž Podbevšek, programski sodelavec MISC INFOPEKA

Info: MISC INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, Ob železnici 8, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.orgwww.infopeka.org.

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov