Bili smo na predstavitvi programa “Jamstvo za mlade – kaj bo država naredila za vas?”

V sredo, 23. 10. 2013, smo se v predavalnici Itak na Študentski areni udeležili dogodka z udarnim naslovom Jamstvo za mlade – kaj bo država naredila za vas? Odgovor pa je bil vse prej kot optimističen: bolj malo.

Dogodek je v sklopu kampanje Jamstvo za mlade organiziral Mladinski svet Slovenije, Mreža MaMa, Sindikat Mladi plus in Študentska organizacija Slovenije. Gosta dogodka sta bila častna ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Mladinske organizacije so želele s predstavniki vlade vzpostaviti trajno sodelovanje.

Temelj dogodka je bil mladim predstaviti državne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih. Po podatkih EUROSTAT-a je namreč Slovenija v mesecu januarju letos doživela najvišji porast brezposelnosti mladih v celotnem območju EU27. Stopnja brezposelnosti je med januarjem in decembrom 2012 narasla z 16,7 % na 27,1 %, zato je Evropska komisija Sloveniji zagotovila od osem do devet milijonov evrov za pomoč in sistemsko zmanjševanje brezposelnosti mladih.

Ministrica je predstavila program Jamstvo za mlade 2014 – 2020, ki naj bi zajemal kar nekaj ukrepov glede problemov mladih na trgu dela. Po njenem naj bi bila naloga države blaženje nastale situacije, rešitev in izhod iz krize, ki ju ministrica obravnava zelo ozkogledno, pa vidi zgolj z dvigom gospodarske rasti. Po novem naj bi bilo vsakemu diplomantu v štirih mesecih po registraciji na ZRSZ ponujeno pripravništvo, vajeništvo, zaposlitev ali usposabljanje. Se pa nam, glede na lastne izkušnje z Zavodom za zaposlovanje, poraja vprašanje in velik dvom v smiselnost tovrstnih že sedaj realiziranih in neučinkovitih ukrepov. Kaj pa ostali, nediplomanti in drugi iskalci zaposlitve? Ministrica je poudarjala (ne)pomembnost vseživljenjskih centrov in iskanje večje povezanosti med sektorji gospodarstva, izobraževanja in zaposlovanja. Razen 5.000 obljubljenih, plačanih pripravništev in njenemu predlogu za uveljavitev subvencij delodajalcem za zaposlovanje težko zaposljivih mladih oseb, ni nobenih ključnih ali temeljnih ukrepov, ki bi reševali problem brezposelnosti na sistemski ravni. Več kot očitno je bilo tudi prelaganje odgovornosti države na ramena nas mladih in njenem izrabljanju floskul, kot so “Aktivirajte se!”, ki je bil tudi sam slogan Študentske arene, in “Kjer je volja, tam je pot.” Ministričin nasvet je bil, da se mladi, ko se znajdemo na trgu dela kot prvi iskalci zaposlitve, najprej registriramo na zavodu in nato poskušamo najti rešitev s svojim zaposlitvenim svetovalcem in nam tako jasno dala vedeti, da smo v kapitalistični družbi prepuščeni zgolj in samo samemu sebi.

Tudi minister nas ni prepričal, da bi se zares in iskreno zavzemal za iskanje rešitev problematike brezposelnosti, ki ne zadeva samo nas mladih, temveč tudi širšo skupnost. Na trenutek smo imeli občutek, da nas celo sploh ne razume in svet, o katerem je govoril, se nam je zdel tuj. Poudarjal je pomembnost neformalnega izobraževanja kot naslednjega koraka proaktivne politike zaposlovanja in dviga kvalitete izobrazbe, enotne dijaške in študentske izkaznice ter kritiziral izkoriščanje statusov. Najbrž gospod minister ni priča splošni dekulturaciji in dezintelektualizaciji v našem družbenem okolju. Jasno nam je sporočil, da je izgubil upanje v našo državo, saj naj bi bila edina možnost za zagotovljen kruh in našo prihodnost – tujina – oziroma, če ga citiramo – “edini način, da se kam pride.”

Nobenega govora ni bilo o nujno potrebnih, korenitih reformah našega šolskega sistema (minister je izjavil: “V šolstvu ni ravno pametno stvari na hitro spreminjati”) in problematiki trga dela, ki teži in sili k razvrednotenju človeka, prodajanju samega sebe in novim oblikam izkoriščanja. Ministrica nam ni znala odgovoriti, kako se bo država lotila reševanja naraščanja prekernega dela. Bojimo se, da z njunimi “nasveti” mladim, kot sta na primer “Vsako delo šteje.” in “Moramo iti v smeri celotnega sistema.,” samo poudarjata in še spodbujata zahodno neoliberalistično ideologijo.

Dogodek se je zaključil z razglasitvijo nagrajenih tekmovalcev, ki so sodelovali na natečaju Jamstva za mlade. Prvo mesto je zasedla stripovska upodobitev, ki je nosila naslov, ki je bil ironičen glede na problematiko, o kateri smo govorili: “Lepo je biti v naši domovini mlad.” Sledila je simbolična torta, vendar se je publika kljub temu množično vsula proti izhodu iz dvorane, še preden sta minister in ministrica zarezala svoj prvi kos. Kdo ve, morda zato, ker smo vedeli, da nam ni niti do praznovanja niti do torte. Prepričani smo bili, da nam le-ta ne bi mogla popraviti grenkega okusa, ki smo ga imeli polna usta. Toliko o jamstvu za mlade.

Avtor: Tomaž Podbevšek, programski sodelavec MISC INFOPEKA

Info: MISC INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, Ob železnici 8, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org, www.infopeka.org .

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov