Zaključki javne tribune “Romanje skozi evropske smernice in nacionalni program za mladino” v Mariboru

V ponedeljek, 21. 10. 2013, se je v prostorih MISC INFOPEKA v Mariboru odvila javna tribuna z naslovom »Romanje skozi evropske smernice in nacionalni program za mladino«, ki jo je organizirala Ustanova nevladnih  mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB) v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže Maribor. Na tribuni so kot povabljeni gostje sodelovali Martina Rauter (Urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor), Gregor Kosi (svetovalec župana za družbene dejavnosti Mestne občine Maribor), Tadeja Dobaj (Zveza prijateljev mladine Maribor), Tine Hafner (Pri Rdeči ostrigi/Zavod O/UPB), Matjaž Peternelj (C.M.A.K. Cerkno/UPB), Jure Gojič (Radio MARŠ) in Urška Breznik (Pekarna Magdalenske mreže/UPB), udeležilo pa se je še 15 mladih.

Namen tribune je bil premisliti nekatere smernice in pobude EU s področja mladinskega dela, ki organizacije, ki delamo z mladimi in za mlade, preko nacionalnih in lokalnih razpisov usmerjajo v aktivnosti, za katere se lahko povsem upravičeno vprašamo, kakšno prihodnost širše družbe želimo z izvajanjem in promocijo le-teh soustvarjati. Spodbujanje podjetništva, inovativnosti, nabiranja ozkih kompetenc in veščin in hkratna vedno večja formaliziranost mladinskega dela namreč mlade oblikujejo v posameznice in posameznike, ki so usmerjeni predvsem vase, ki jih zanimata le lastna prihodnost in uspeh. To niso posameznice in posamezniki, ki bi želeli sodelovati pri družbenih spremembah, kaj šele delovati po principih skupnosti, solidarnosti, samoorganiziranja. Zagotovo tudi niso posameznice in posamezniki, ki bi cenili široko humanistično znanje, ustvarjalnost, sposobnost samostojnega mišljenja, preizpraševanje ideologij in kontekstov.

Po dveurni diskusiji smo mladi in gostje prišli do sledečih zaključkov:

1. Če želimo govoriti o trajnostnih učinkih, ki naj bi jih imeli tako omenjeni ukrepi in smernice, kakor tudi programi kot so npr. Evropska prestolnica mladih na mladinskem polju, ne moremo dovolj poudariti, da je sofinanciranje novih delovnih mest v organizacijah, ki delamo za mlade in z mladimi, edini smiseln trajnostni učinek.

2. Izvajanje programa javnih del v omenjenih organizacijah bi moralo biti, upoštevajoč prvo točko, bolj izjema kot pravilo. Javna dela so začasna rešitev in pomenijo podpiranje podplačanih, prekernih delavnih mest. Pri tem bi želeli opozoriti, da so zlasti ženske tiste, ki so še bolj podvržene prekernim, negotovim oblikam dela in so tiste, ki so v mladinskem polju večinoma vključene v programe javnih del.

Hkrati bi želeli opozoriti, da program javnih dela onemogoča kontinuirano razvijanje in izvajanje programov.

3. V zadnjih letih prinašajo razpisi s seboj vedno več birokracije in vsem, ki delamo z mladimi, onemogočajo pogost in pristen stik z mladimi. Mladinski delavci večino časa preživimo za računalniki in papirji in zelo malo časa z mladimi, v diskusijah z njimi, kot podpora in navdih za udejstvovanje v različnih družbeno-angažiranih aktivnostih… Tudi mladi izpostavljajo, da si od mladinskih delavcev želijo predvsem pogovorov, izmenjavo izkušenj in mnenj, skupno udejstvovanje v aktivnostih (bodisi miselnih, bodisi ustvarjalnih).

4. Mladinsko delo se formalizira. Podpisovanje list prisotnosti, vpisovanje v indekse neformalnega  izobraževanja, štetje prisotnih na dogodkih…vse to, so izpostavili mladi in mladinski delavci, mlade odvrača od sodelovanja v mladinskih  programih različnih organizacij.

5. Občine in država bi morali obvezno delovati po principu »od spodaj navzgor«, se pravi, se udeleževati dogodkov, ki jih prirejajo mladi in organizacije, ki delajo z mladimi (pri tem nimamo v mislih strankarskih podmladkov) in upoštevati predloge in mnenja mladih, ki so izpostavljenih na relevantno zastavljenih vsebinah, ki se dotikajo vpetosti mladih v družbo in njihove vloge kot akterjev za družbene spremembe.

6. Temeljni cilj vsakega izobraževanja v okviru mladinskega polja bi moralo biti kritično mišljenje, ki izvira iz ideje, da je za razvoj posameznika nujno, da razvije zmožnost in voljo, da na posredovane resnice in njihovo samoumevnost pogleda iz različnih zornih kotov ter v njih razkriva napake ali manipulativne in ideološke vidike.

7. Izgublja se pomen mladinskih centrov in sorodnih organizacij kot prostora za neobremenjeno in kreativno druženje mladih. Mladi potrebujejo prostor, kjer lahko udejanjajo svoje ideje in želje, ki pa niso nujno povezane s prej omenjenimi smernicami. Tako obstaja nevarnost, da iniciative mladih, ki niso striktno v povezavi z evropskimi smernicami, izgubijo podporo, s tem pa posledično pride do izključenosti tistega dela mladih, ki razmišljajo izven okvirov evropskih (mladinskih) politik.

8. Občine in država bi morale pri pripravi razpisov nujno upoštevati medsektorsko povezovanje.

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov