Pohorski bataljon na In memoriam prof. Peter Hafner

Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon je v sodelovanju z Zavodom O in s Stičiščem nevladnih organizacij Gorenjske v četrtek, 26. 9. 2013, v Clobbu v Škofji Loki organizirala javno tribuno “Romanje skozi evropske smernice in nacionalni program za mladino”. Javna tribuna je potekala na otvoritveni dan In memoriam prof. Peter Hafner.Namen tribune je bil prevprašati evropske in nacionalne smernice na področju zaposlovanja mladih, pomena izobraževanja za mlade in prostovoljstva kot načina pridobivanja kompetenc in veščin .

Strategija Evropske komisije »Mladi – vlaganje vanje ter krepitev njihove vloge in položaja”  namreč pravi, da so (1) mladi ena najbolj ranljivih skupin v družbi, zlasti v sedanji gospodarski in finančni krizi, ter (2) da so veliko bogastvo v naši starajoči se družbi. Nadalji pravi, da je nova strategija medsektorska in si med drugim prizadeva preprečiti socialno izključenost mladih ter reševati problem brezposelnosti. Smernice in pobude, ki jih zasledimo v drugih dokumentih EU z mladinskega polja stremijo k istim ciljem, prav tako Nacionalni program za mladino. Toda ali so vseživljensko učenje, spodbujanje tekmovalnosti na trgu dela skozi pridobivanje veščin in kompetenc ter spodbujanje prilagajanja mladih vsem možnim izzivom in k udeležbi na instant izobraževanjih, da si bodo lahko ustvarili uspešno življenje (v kapitalističnem svetu), dvorezen meč? Ali na tak način spodbujamo razmišljanje mladih, da ideal človeka danes ni več povezan  z izobraženostjo, ustvarjalnostjo in sposobnostjo samostojnega mišljenja in je vednost  pomembna samo, če je koristna in uporabna? Izobrazba, udejstvovanje v prostovoljstvu in na področju kulture pa so smiselni predvsem kot certifikat, ki naj bi večal možnost zaposlitve in dobre plače? V družbenem okolju, kje so mladi priča dekulturaciji in dezintelektualizaciji ni čudno, da vednost in ustvarjanje in s tem sposobnost mišljenja in preizpraševanja kontekstov, zanje nima več smisla. Kako različni akterji na mladinskem polju (nevladne organizacije, nacionalne mreže in stičišča, javni zavodi, nacionalni in lokalni Mladinski svetovi) razumejo evropske in nacionalne smernice na področju mladinskega delovanja, kako nacionalni mladinski program? Kako jih v posameznih lokalnih okoljih različni akterji mladinskega polja udejanjajo in konec koncev ali med seboj sodelujejo? Se njihove predstave skladajo? Kaj mislijo mladi o omenjenih smernicah?

Dotaknili pa smo se tudi sledečih tematik:
Kako funkcionirajo mladinske in nevladne organizacije  kot zaposlovalci? Kako različni akterji v mladinskem polju dojemajo prostovoljstvo, ali je smiselno presegati  prostovoljstvo v smislu prehajanja od prostovoljnega dela do zaposlitve v NVO?  S kakšnimi ovirami se srečujejo pri vključevanju v programe Zavoda za zaposlovanje? Jim je tovrstno vključevanje sploh v interesu? S kakšnimi dilaemami se srečujejo organizacije pri prehajanju od ‘čisto prostovljske organizacije’ k organizaciji, ki tudi zaposluje? Ali preko posvajanja ideje projektnega dela pristajamo in spodbujamo širjenje te oblike prekernega dela?

Govorci so bili:

– Mojca Selak, predstavnica MKC-ja Pri rdeči Ostrigi/Zavoda O

– Gašper Doljak, predstavnik Društva GAHA

– Saša Mlakar, predstavnica Stičišča NVO Gorenjske GROZD

– Miha Kordiš, predstavnik MS v nastajanju in član Iniciative za demokratični socializem

– Urška Breznik, predstavnica UPB in Pekarne-magdalenske mreže, moderatorka tribune

Vsi sodelujoči smo bili enotnega mnenja, da  se lahko pastem neformalnih izobraževanj s področja brezposelnosti mladih, osebne rasti in podobnih s strani kapitalizma vsiljenih vsebin in promociji takšnega prostovoljstva, ki spodbuja zgolj pridobivanje veščin in kompetenc za “uspešen vstop na trg dela”, NVO-ji delno izognemo temu, da konstantno prevprašujemo našo pozicijo in naše delovanje in da z mladimi v naših organizacijah odkrito debatiramo o pasteh neoliberalizma.

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov