Bili smo na javni tribuni “Pozabljeni enajsti september”

Ob štirideseti obletnici vojaškega udara v Čilu smo 11. 9. 2013 Pekarna-magdalenske mreže, Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike , Delavsko-punkerska univerza, Iniciativa za demokratični socializem in AGD Gustaf priredili javno tribuno z naslovom »Pozabljeni enajsti september«.

Uvodoma je venezuelski začasni odpravnik poslov v RS  dr. Wilmer Armando Depablos pozdravil okoli 80 obiskovalk in  obiskovalcev, med katerimi je bilo zelo veliko mladih. V svojem nagovoru je povezal delovanje in dediščino Salvadorja Allendeja z venezuelskim socialističnim projektom.  Sledili so govorci Ana Štromajer, Anej Korsika, Franci Pivec in Simon Tecco, ki so podrobneje predstavili ekonomsko-politični kontekst v Čilu pred letom 1970, socialne in ekonomske vidike Allendejeve politike ter recepcije udara v Čilu pri napredni slovenski mladini.

Zgodba Čila, kjer je Salvador Allende, leta 1970 prvi demokratično izvoljeni marksistični predsednik v Latinski Ameriki, uspel  močno znižati stopnjo brezposelnosti, opazno zvišati plače, omogočil je socialno pomoč številnim družbenim skupinam, ki je prej niso dobivale, vdovam, invalidom, sirotam in starostnikom je povišal  pokojnine ter poskrbel, da je izboljšala kakovost prehrane otrok. Vlada se je pod Allendejem lotila tudi obsežnih programov nacionalizacije rudnikov bakra, najpomembnejše izvozne surovine Čila. Rudniki, ki so bili prej v lasti korporacij iz ZDA, so zdaj postali čilski. Koalicija je začela oziroma nadaljevala tudi z obsežno zemljiško reformo in med najrevnejše kmete prerazdelila 59 % agrikulturnih zemljišč, ki so bila prej v lasti veleposestnikov. Med naprednimi reformami je bila tudi visokošolska, ki je večtisoč najrevnejšim omogočila študij in v izobraževalni sistem vključila tudi staroselsko indijansko skupnost.

Z vsemi temi ukrepi je bil trn v peti ZDA, ki je ustvarila vse potrebne pogoje za vojaški udar, kakor tudi v vseh drugih socialističnih državah, in Čile je pod Pinochetovo diktaturo ponovno postal marioneta imperialnih interesov ZDA, kar ostaja še danes.

Dogodek je nagovarjal enega izmed ključnih trenutkov moderne zgodovine in je ponudil vpogled  v ozadja delovanja kapitalističnega družbenega sistema in njegovih glavnih akterjev, katerega posledice v današnjem času čutimo vsi, še najbolj pa mladi.

Foto utrinke z dogodka si lahko ogledate tukaj.

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov