Izsledki strukturiranega dialoga “Prekarnost in brezplačne prakse”

V ponedeljek, 10. 6. 2013, smo v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci-društvom za razvoj humanistike in Ustanovo nevladja mladinskega polja Pohorski bataljon pripravili strukturirani dialog z mladimi »Prekarnost in brezplačne prakse«.

V okviru strukturiranega dialoga, ki se ga je udeležilo petnajst mladih, predstavnica ZRSZ in predstavnik Mestne občine Maribor, smo spregovorili o oblikah zaposlitev, v katere so danes prisiljeni mladi in ki jih z določenimi ukrepi spodbuja tudi EU.

Prekarnost, ki se nanaša na neenakost dohodkov, začasnost ali negotovost dela, delo brez pogodbe, delo na domu, ilegalno delo ali delo na črno, neplačano delo, priložnostno delo itn., je danes realnost mladih. V takšnih delovnih razmerjih danes proizvaja vse večji del delovne sile, socialne pravice pa so še vedno vezane na klasične oblike zaposlitve. ZRSZ, občinske politike, fakultete in drugi akterji mlade spodbujajo k nabiranju izkušenj, znanj in kompetenc skozi prekarne oblike dela ter spodbujajo in hvalijo mlade, ki so pripravljeni brez plačila opravljati večmesečne prakse v podjetjih. “Fleksibilnost (posameznik se je zmožen prilagoditi vsem razmeram in celo željan opravljati vsa dela, ki se od njega pričakujejo)” in “trženje samega sebe” sta postala del neoliberalne vsakdanjosti, ki ovira razvoj pravične in solidarne družbe. Mladi odraščajo v svetu, kjer je znanje razvrednoteno in omejeno na veščine in kompetence, ki naj vodijo k uspešni karieri v poslovnem svetu. Nekateri mladi na osebni ravni gotovo razumejo položaj v katerem so se znašli, če ne drugače zato, ker težko načrtujejo prihodnost, hkrati pa so se vselej prisiljeni prilagajati vedno novim situacijam, če hočejo nabrati kompetence, za katere se predpostavlja, da jim bodo odprle vrata do zaposlitve, ali če se hočejo obdržati na pridobljenem delovnem mestu, ki je za določen čas, skrajšan čas itd.

Diskusija z mladimi iskalci zaposlitve in drugimi prisotnimi se je osredotočila na analizo družbenih vzrokov, ki tudi v EU podpirajo prekarno delo, razmislek o družbeni pravičnosti takšnih strukturnih prisil in tudi razmislek o ukrepih, s katerimi bi uvedli pravičneje pogoje dela in življenja nasploh. Na ta način smo mladim poskušali prikazati primer kakovostne analize družbene in ekonomske stvarnosti, ki jim določa življenje in jim ponuditi v premislek možne alternativne prakse.

Mladi so v zadnjem delu strukturiranega dialoga delali v skupinah in sprva identificirali kar sedemnajst ukrepov, ki bi bili potrebni za vzpostavitev novih družbenih razmerij.

Ukrepi, ki so jih predlagali so:

  • Zahtevamo spremembo retorike Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) do iskalcev zaposlitve iz pokroviteljske v opolnomočevalno.
  • Zahtevamo spremembo pasivne vloge ZRSZ v aktivno vlogo.
  • Zahtevamo boljšo strokovno usposobljenost kadra na ZRSZ.
  • Zahtevamo boljše možnosti za samozaposlovanje.
  • Zahtevamo več možnosti za iskalce prve zaposlitve.
  • Predlagamo, da  Zavod za zaposlovanje in ostale kadrovske agencije prenehajo spodbujati zaposlovanje v tujini v t. i. servisnih službah.
  • Zahtevamo intenzivnejše osveščanje ljudi o neprimernostih in neokusnosti obstoječih tečajev o iskanju zaposlitve in podobnih izobraževanjih, saj le-ti perpetuirajo neoliberalno paradigmo.
  • Zahtevamo ukinitev/prepoved študentskega dela in predlagamo omogočanje osnovnih študentskih štipendij.
  • Šolstvo naj ostane javno in brezplačno.
  • Zahtevamo ukinitev volonterskih pripravništev ali predlagamo, da se pripravnikom-volonterjem  izplača (najmanj) 50% osnovne učiteljske plače na mesec.
  • Država naj ne bo poslušna organom EU in Mednarodnemu denarnemu skladu, temveč naj stremi k  ustvarjanju države, ki bo temeljila na družbeni pravičnosti.
  • Država naj spodbuja razvoj in delovanje neodvisnih medijev.
  • Predlagamo sprejemanje dejstva, da prostih delovnih mest zaradi kapitalističnega sistema v katerem živimo in njegove logike delovanja preprosto ni in tako prenehamo zvračati krivdo na iskalce zaposlitve., t. j. posameznice/-ke.
  • Država naj spodbuja odpiranje delovnih mest za nedoločen čas.
  • Naj bo ena izmed prioritet države omogočanje delovnih mest za družboslovce in humaniste.
  • Država naj ukine negotove oblike zaposlitev in naj zagotavlja zaposlitve za nedoločen čas z vsemi socialnimi pravicami.
  • Transparenten dialog med ljudstvom in odločevalci v lokalni skupnosti. Spodbujanje (neposredne demokracije) aktivnih strategij reševanja problematike, tako da se le-te ne skriva, ampak se javno preda informacije o realnem stanju, podatke za reševanje problematike ter s tem tudi odgovornost za družbo in posameznika nazaj v roke ljudem. Odločevalci pa ostanejo zgolj v vlogi vodij – predstavnikov širše mase ljudi, usmerjevalcev in podajalcev realnih (ne-zavajalskih) informacij, ne pa tudi v vlogi redkih oz. edinih “reševalcev” sistema.

V prihodnjih dneh bodo izbrali dva, ki ju bodo naslovili na lokalne odločevalce.

Utrinki so doeglivi tukaj.

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 8, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov