K18: Maja Pegan: “Kaj je dediščina emancipacije?”

Četrta v ciklu »18 razstav v K18« se bo s svojimi deli predstavila Maja Pegan z razstavo z naslovom “Kaj je dediščina emancipacije?”.

Otvoritev bo v ponedeljek, 3. 6. 2013, ob 19:00 v Galeriji na Koroški 18.

Razstava bo na ogled  do 9. 6. 2013 v naslednjih terminih:  torek, sredo in petek med 16.00 in 18.00.

Maja Pegan je profesorica likovne pedagogike in magister likovnih umetnosti. V svoji likovni praksi se ukvarja s kulturno identiteto določenih lokalnosti in njihovim odzivom na svojo urbano okolico.

Avtorica s tem ciklom slik, ki so predloge za tapiserije, poizveduje po vlogi emancipacije v lokalni družbi, kulturi in vsakem posamezniku. Preplet simboličnih podob tako postavlja vprašanja, kakšna je dediščina emancipacije, ki jo gojimo in kakšno nasledstvo bomo zapustili?

Vljudno vabljen/a.

KAJ JE DEDIŠČINA EMANCIPACIJE ?

»Naravno življenje je rodovitna zemlja duha.«
Carl Gustav Jung

Emancipacija človeka je prepogosto enačena z enosmernim pogledom sodobne družbe, ki se oklepa opojnosti dobrin. Carl Gustav Jung je v svojih predavanjih prepogosto opozarjal na zablode sodobne družbe, ki išče osvoboditev v materialnih in tehnoloških dobrinah in s tem zatira človekovo naravo, tlečo v podzavesti.

Hkrati se opiranje na fenomenološki[i] del eksistence, ki je povezan z našimi osnovnimi čuti in zavedanjem obstoja, zlagoma izničuje z vse večjim zanašanjem na zunanje dejavnike kulture, ki niso »organski« del naše biti.
Tako se samozavedanje organskega vse bolj umika iz podzavesti in s tem iz identitete posameznika in družbe. Z oddaljevanjem od naših, od narave podarjenih sposobnosti doživljanja, in prekinjanjem vezi z naravo, se kultura kot organizem oddaljuje od Jungove predstave o zdravi funkcionalni entiteti.
Kaj je dediščina »sodobne« emancipacije?

Srce je organ, ki se je skozi čas in različne kulture spreminjal v mnogih simbolnih pomenih, a je venomer predstavljal človeško bistvo, jedro njegove biti. Pri vprašanju biti se enači z našim razumevanjem življenja, z nepogrešljivostjo prezence čustvovanja in podzavestnega  ter dojemanjem sveta. Predstavlja človeka kot celoto, tako v kolektivni podzavesti kot v podzavesti posameznika.
Miselni tok, ki ga oblikujemo ob samozavedanju in emancipiranju zavesti, identitete in oblikovanja celostnega človeškega bitja, se vije skozi življenje in spominja na grške Mojre, le da smo mi sami tisti, ki si tkemo življenjski prt.
Motovilo, kolovrat in statve so postavljene v srce. Oblikujejo niti zavedanja in srce prepredajo v tkanino zavedne biti in emancipirane eksistence.
Urni mehanizem je iluzivni faktor, faktor časovne dimenzije emancipacije. Hkrati predstavlja tok družbenega razvoja skozi prizmo emancipacije in deluje kot prevara sedanjosti, v kateri bi naj dosegali osamosvojitve.
Ker je kolektivna podzavest sestavljena iz niti, ki jih predstavljajo posamezniki, je zgodba slik vezana tudi na posameznikov razvoj. Vsako delo predstavlja stopnjo na poti emancipacij. Ta se prične pri samozavedanju in konča v mentalni osvoboditvi.

Razstavljene predloge za tapiserije, ki bodo končna oblika del, napeljujejo na samospoznanje posameznika. Ali je ta v resnici emancipiran? Ali je to v sodobni družbi sploh mogoče? Je to prava oblika emancipacije, ki jo bomo posredovali novi generaciji?


[i] Fenomenologija (grško ψαινὸμενον – pojav + λὸγος – veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo. Že v 18. stoletju uporabil Nemec Johann Heinrich Lambert in tako označil znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tistega, kar ni ne resnično in ne lažno, marveč je nekaj tretjega, je privid. Za Kanta je fenomenologija veda o vseh izkustvenih pojavih, se pravi tako pojavov, ki so predmet teoretičnega premisleka kot razumskega spoznanja. Hegel je fenomenologijo uporabil v naslovu svojega dela Fenomenologija duha in zanj pomeni metafizični prikaz zavesti v njenem dialektičnem gibanju in razvoju, začenši od čutne neposrednosti do absolutnega spoznanja. Za Husserlovega učitelja Brentana je bila fenomenologija sinonim za deskriptivno psihologijo.

Maja Pegan

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Trg revolucije 9, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov