Solidarno z delavci!

Čeprav sami nismo javni uslužbenci, se nam zdi pomembno podpreti njihov pravični boj. Tako bomo tudi mi v sredo, 18.  4. 2012, zaprli svoja vrata. S tem želimo izraziti nestrinjanje z vladno varčevalno politiko, ki na eni strani zatira kulturo, zdravstvo in izobraževanje, na drugi pa z nekritično pomočjo podpira malopridneže, ki so z negospodarnimi potezami krizo in primanjkljaj sploh zakuhali. Skratka, za krizo, ki so jo zakuhali gospodarstveniki, plačujemo kulturniki, učitelji in ostali.

Takšnemu ravnanju se moramo upreti! Razlogi, zaradi katerih podpiramo stavko:

1.  Čeravno nismo javni uslužbenci, smo vendarle odvisni od javnih sredstev, predvsem od kulturniške in izobraževalne pogače. Zatorej krčenju nasprotujemo na načelni in na eksistencialni ravni! Sistematično poneumljanje in akulturacija preko šibkosti lastne kulture vodi v pasivne ovce namesto kritičnih subjektov, ki jih danes nujno potrebujemo!

2.   Stavko podpiramo iz ideoloških razlogov! Menimo, da trenutna politika vodi v črne scenarije, kot so propad kulture in izobrazbe v humanističnem smislu, ter se osredotoča na človeka kot produkt v povsem tržnem smislu. Človek je vendar veliki ustvarjalec, ne pa opeka! In na našo kulturo moramo paziti, sicer se nam zna kaj kmalu znova zgoditi veliko kresovanje ob gorečih knjigah – ne pozabimo, v tem smo prvi na svetu!

3.  Verjamemo v človeško solidarnost kot gonilo napredka, ne pa v maksimo človek človeku volk. Čez vso zgodovino se je kazala moč združenega ljudstva kot civilizacijskega faktorja, vse velike spremembe smo dosegli mi, mali ljudje, veliki možje pa so se okitili z našim perjem (ter se nanj v veliki meri tudi podelali…). Zato ne smemo dovoliti parcialnim interesom, da nas razdružujejo! Divide et impera? El pueblo unido jamás será vencido!

4.  Krizo so zakuhali nespretni gospodarstveniki doma in na tujem. Ni razloga, da bi morali zanjo plačevati javni delavci, še posebej pa ne kulturniki, prosvetniki in delavci v zdravstvu. Če v gospodarstvu ni denarja in ga morajo vzeti državnim uslužbencem naj ga vzamejo vojski – konec koncev je krivična in nelegalna vojna naše države z Afganistanom in Irakom del istega procesa, torej globalnega neoliberalnega kapitalizma, ki je zakuhal krizo…

Istočasno pa velja poudariti, da čeravno se pridružujemo stavki iz moralnih in drugih razlogov, nimamo namena sodelovati na demonstracijah sindikatov javnih uslužbencev. Razlog je enostaven – kje so oni, ko se preostali upiramo procesom, ki so pripeljali do krize, katere žrtev so tudi sami? Sindikati so zamudili 15. oktober, ne ukvarjajo se s problemi živali, brezdomcev, drog, neenakopravnosti, neofašizma in mnogimi, mnogimi drugimi težavami, s katerimi se mi, nevladniki, srečujemo vsak dan. Torej se tudi mi ne bomo neposredno bojevali za njihove denarnice. Pozivamo pa jih, da se nam pridružijo ne le na načelni, ampak tudi na povsem fizični ravni 12. maja, ko bomo z velikimi vsesvetovnimi demonstracijami znova poskušali svet zasukniti nekoliko na bolje! Znova, združeni smo močni, ločeni bomo padli! Živela stavka in dol s stavkokazi!

Kolektiv Pekarne – Magdalenske mreže

MISC INFOPEKA 2019 | Avtorji | Politika uporabe piškotkov