Začelo se je nekega zgodnjega poletnege popoldneva… šlo je za en izmed tistih kritično naravnanih pogovorov s vsebino, ki imajo ustvarjalni zalet.
Maribor bo leta 2012 Kulturna prestolnica, vanj se bo stekalo kulturno osveščenih ljudi, karikirajmo: na tone. Pred časom, bilo je že 1x maja sem preživela večer v družbi ljudi, ki odločajo o pomembnih spremembah v našem ljubem mestu, v KGBju na Družabnem družboslovju, ki ga že peto sezono organizirata Vesna Vuk Godina in Andrej Fištravec. Ena izmed tem je bilo tudi zaprtje mestnega jedra za avtomobile in druga motorna vozila. Publika se je ob odprtju teka topica glasno razdvojila, eni smo bili absolutno navdušeni, drugi absolutno skeptični… Po tistem večeru je tema zamrla za nekaj mescev, ali pa vsaj jaz nisem bila dovzetna za ta tok informacij.
Naj po tem prologu preidem na začetek našega projekta.
Butterfly effect… Maribor brez avtomobilov, hm… Vmes so nas preko CouchSurfinga in mladinskih izmenjav ter drugih podobnih projektov obiskali nizozemci, danci in drugi severnjaki 
začudeni nad tem da NI KOLES! Ni JAVNIH koles! Niti ni kolesarjev… In je padla odločitev: Imamo energijo, imamo motivacijo imamo ideje, dajmo nekaj naredit na to temo!
Projekt je bil tako spočet. Trenutno smo v fazi predporodnih krčev. Naš otrok je po mnenju poznavalcev in simpatizerjev zdrav in z velikim potencialom, da se razvije v iniciativo, ki bo presegla skupino mladih nadobudnih prostovoljskih posameznikov in se spremenila v gibanje, ki bo doseglo kritično maso ter vplivala na daljnoročne spremembe miselnosti vseh, ki bodo prišli v interakcijo z našim valom 
No, za 1x se bomo pustili presenetiti, vsekakor pa po trenutnem poteku dogodkov ostajamo optimistično naravnani.
Zakaj sploh gre?
Zbiramo stara kolesa, ki se prašijo v kleteh in garažah in žalujejo za svojimi lastniki, ki so pozabili na njih ali si nabavili novega, sodobnejšega, bolj všečnega… Čisti človeški faktor, kako bi lahko stara kolesa zamerila? Ampak v trendu sodobnega postkapitalističnega sveta je re-uporaba starih stvari. Z nakopičenim materialom bi navsezadnje lahko čisto lagodno živeli še vsaj naslednjih 30let, če bi v tem trenutku zaprli vso proizvodnjo. (Mogoče je to res samo špekulacija nekaterih ki so za 1x doživeli več sveta, kot jaz, ampak bila je dovolj udarna, da me je prepričala.)
Kolesa imamo namen popraviti, sfrizirat, jim vdahnit osebno noto, opremit s “kritičnimi sporočili” in jih postaviti nazaj na ceste.
Povezali smo se z Mariborsko kolesarsko mrežo, smo v navezavi partnerstva s Srednješolskim tehničnim centrom, že zdaj imamo nekaj dokaj vplivnih simpatizerjev na področju v katerega smo se vložili, kot sta Slovenska Filantropija in Gibanje za pravičnost in razvoj.
Kakšni so naši trenutni konkretni cilji?
24.marca se imamo namen predstaviti na Dnevu za spremembe,
prav tako v sredini aprila na Tednu prostovoljstva mladih,
ter v času Festivala Lent v Parku doživetij.
Za zaključek pa še en poziv!
Še vedno zbiramo stara kolesa in sprejemamo nove člane, ki bi želeli kakorkoli prispevati k (še bolj) uspešnemu razvoju projekta!
Lep pozdrav do naslednjič!
Maruša
