Tako, pa sem se tudi jaz odločila, da napišem par besed. Stara sem 18 let in sem dijakinja zadnjega letnika na III. Gimnaziji Maribor. Jeseni 2009 se je zame začelo obdobje polno sprememb. Vstopila sem v četrti letnik, pred mano sta maturantski ples in matura. Postala sem Infopekina prostovoljka, prijavila pa sem se tudi na multimedijski izziv Cosmo matura in postala ena izmed 10 tekmovalk.
Moj vsakdanjih je izjemno pester. Zraven šole, učnih obveznosti in fanta (s katerim sva skupaj skoraj tri leta), dvakrat na teden učim šestošolca matematiko (kmalu začnem učiti tudi dijaka prvega letnika). Je izjemno talentiran za angleščino in geografijo, malce manj pa za matematiko. Vsekakor je zelo bister, morda le preveč len. Sicer pa smo na mesečnih srečanji skupine za brezplačno učno pomoč skupaj z zunanjo sodelavko Alenko ugotovili, da so mladi velikokrat samo premalo dejavni in vztrajni, saj je med nami veliko talentiranih otrok, ki nimajo prave vzpodbude, motivacije in pomoči. Zato smo tukaj mi.
Infopeka je odlična organizacija, saj se zmeraj nekaj dogaja. Tako da kljub obveznostim včasih obiščem pekarno Dobiš daš, kjer se prostovoljci družijo z otroki. Projektu Maribajk pa bom darovala tudi staro kolo, ker vem, da bo marsikomu prišlo prav. Zakaj ne bi pripomogli k bolj živahnemu mestu, boljšim prometnim povezavam in zdravemu načinu življenja?
Kot sem že omenila, sem tekmovalka pri Cosmo maturi ( www.matura.cosmopolitan.si ). To je izziv, kjer maturantke pišejo o svojem življenju, rešujejo različne izzive in maturitetne naloge. Prvi mesečni izziv je bil »socialno delo«. Tako sem napisala več blogov na temo dobrodelnosti in pomoči drugim. Posnela sem tudi filmček o Infopeki, vendar ga zaradi tehničnih težav ni šlo naložiti (se pa cel čas trudim in upam, da mi bo uspelo).
Biti prostovoljec ni težko, je voljo moraš imeti. Vsak, ki se izgovarja na šolske, službene ali druge obveznosti, si v resnici ne želi pomagati. Res je, da moraš naprej poskrbeti zase, a s pomočjo drugim, pomagaš tudi sebi. Z altruizmom se učimo sodelovanja, komunikacije, potrpežljivosti, organizacije in še marsičesa. Biti prostovoljec(ali pa kako drugače pomagati drugim) pomeni način življenja. Že od nekdaj smo ljudje živeli v skupinah, zato da smo si pomagali in se učili drug od drugega, zato ne vidim smisla, zakaj bi sedaj, v moderni družbi to opustili. Ravno nasprotno, dandanes je medsebojna pomoč še bolj potrebna, saj nas hiter tempo življenja in nova tehnologija oddaljujeta.
Lucia Klasinc
