Prostovoljsko delo mladih za mlade

Na tokratnih delavnicah sem sodelovala s skupino otrok, ki so sestavljali skupino za domače naloge. Po razrešenih matematičnih ugankah so otroci izrazili željo, da bi skupaj iskali besede na posamezno črko in kmalu se je aktivnost razvila v pravo majhno tekmovanje. Otroci so v igri zelo uživali. Igra ne dovoljuje goljufanja tako, da so otroci morali biti zelo izvirni pri iskanju besed. Če besedo prepišeš, zanjo ne dobiš točke. Najlepše pa je, da so pri tem spoznavali nove besede in širili svoje besedišče. Za zaključek našega druženja smo se vsi skupaj zapletli v Gordijski vozel, ki smo ga potem s skupnimi močmi uspešno razvozlali v krog miru in postali vladarji sveta.

Prostovoljka Pija

Na delavnico sem prihitela ravno, ko so vsi v skupini zavzeto iskali besede na določeno črko. Ta igra jim je zares všeč. Pa ne samo njim…tudi me prostovoljke smo nad njo navdušene.  Sledil je odmor in osvežitev s pitjem vode. Po odmoru so se skupini zamenjali in nadaljevali smo z delom. Dve deklici sta imeli za domačo nalogo matematiko. Nobena nad tem ni bila navdušena. Izpostavila pa bi rada naslednje: Naloge sta se lotili vsaka zase. Ko pa je ena opazila, da drugi ne gre, ji je sama ponudila pomoč in jo povabila zraven, da bi nalogo rešili skupaj. S tem si je tudi na koncu prislužila zvezdico. V drugem delu našega druženja smo se šli igro Gordijski vozel in jo tudi uspešno izpeljali. Na koncu pa smo za zadnje druženje dale učencem možnost, da si izberejo igre, ki so jim bile še posebej všeč in bi jih radi ponovno igrali.

Prostovoljka Metka

Verjetno vsi veste, da je ob nedeljah zvečer na sporedu po televiziji tekmovanje Slovenija ima talent. To tekmovanje je izredno privlačno tudi za otroke. In tako so prejšnji teden naši otroci izrazili željo, da bi se preizkusili v podobnem tekmovanju. Učiteljice smo se strinjale in jim ta teden željo tudi izpolnile…

Najprej pa smo se lotili domače naloge in barvanja mandal (nadaljevali so delo prejšnjega tedna). Tistim, ki se to ni zdelo zanimivo, pa so hiteli iskati besede na določeno črko abecede. Preseneti te, koliko besed se lahko najde na eno samo črko.

Po končanem delu smo imeli odmor. Spili smo malo vode in prostor pripravili za obljubljeno tekmovanje. Otroci so že komaj čakali, da se začne.

Seveda smo tekmovanje preimenovali v Travne bilke imajo talent. In tako se je začelo. Imeli smo dve voditeljici, ki sta povezovali posamezne nastope in tudi spodbujali nastopajoče. Prikazanih je bilo veliko raznolikih talentov. In sicer smo peli, igrali, plesali in še kaj bi se našlo. Veliko smo se smejali in navijali drug za drugega. Premagovali smo tremo in rasli, se opogumljali in se nagrajevali z aplavzi. Bilo je veselo in sproščeno. Otroci so pokazali, da lahko izredno dobro sodelujejo med sabo, saj smo imeli tudi veliko prikazanih točk, kjer je sodelovalo več otrok.

Na koncu pa nismo izbirali zmagovalca, saj smo bili zmagovalci kar vsi. Otroci so se tega razveselili in z veseljem polizali dobljeni bombon. Posladkale pa smo se tudi učiteljice.

Vsekakor smo dokazali, da imajo Travne bilke talent in da ima talent tudi čisto vsak izmed nas. Le odkriti ga je treba.

Čisto na koncu, ko smo razred že pospravili, pa smo podelili še tri zvezdice za tri otroke, ki so se izkazali v pripravljenosti sodelovanja, poslušanja navodil in pomoči drugim. Razšli smo se v veselem in nasmejanem vzdušju ter v pričakovanju naslednjega ponedeljka.

Avtorica prispevka: Metka

Po dolgem času sem se končno spet pridružila delavnici na O.Š. Franceta Prešerna in bila zelo vesela, da otroke spet vidim. Tokrat je bilo otrok malo, tako da prostovoljk ni primanjkovalo. Na začetku smo se šli zabavne igre in se tudi telesno razgibali. Kasneje smo se- kot vedno- razdelili v dve skupini. Domačih nalog tokrat-na veselje otrok- ni bilo, ali pa jih je bilo zelo malo. Tako so se v tej skupini otroci lahko posvetili prijetnejšim dejavnostim. Nekaj se jih je odločalo za iskanje razlik med dvema slikama, večina (oz. na koncu kar vsi) pa se je odločila za barvanje mandal in si ob tem zaželela, da bi se uresničile njihove želje, o katerih so se pogovarjali v drugi skupini. Tam so tokrat namreč obravnavali lastne sanje- kaj želijo postati, česa si želijo… Želje so, kot otroci, zelo različne: Nekdo bi rad prebival v živalskem vrtu, drug bi rad postal uspešen nogometaš ali astronavt, spet tretji si želi, da bi izumil časovni stroj. Zraven umirjene glasbe v ozadju in tišine, ki se je naselila v razred, se je ustvarilo prav posebno, pomirjajoče, čarobno vzdušje.

Kdo ve, morda jim bodo mandale v prihodnosti res uresničile želje.

Poudarim lahko tudi, da so otroci postali bolj povezani… brez večjih težav se nekateri, ki se prej niso hoteli, sedaj primejo za roke.

Kot vedno, je bilo na začetku in na koncu spet kar veliko umirjanja. So pa nekateri pokazali tudi, da znajo medsebojni konflikt lepo rešiti s pomočjo prostovoljk.

Do naslednjič,

Nina Piberčnik

Tokratno srečanje je bilo zaznamovano s spomladansko razigranostjo in pravljicami. V prvem delu smo se pogovarjali o zanimivih dogodkih, ki so se nam v zadnjem času zgodili, pri čemer so se otroci zelo razgovorili in zelo radi delili svoje zgodbe z ostalimi. Prav tako smo se pogovorili in ponovili pravila, kar nam je pomagalo, da smo gore nove energije, ki jo je prinesla pomlad, usmerili v ustvarjalnost, sodelovanje in poslušanje drugih, ko pripovedujejo.

Otroci so hoteli domače naloge kar najhitreje končati, da so tudi ta del travnih bilk lahko izkoristili za razne igre in podobne dejavnosti. Nekateri smo se tako igrali igro »ime, žival, rastlina…« na določeno črko, in si izmislili nekaj čisto novih kategorij iskanja besed (npr. izumi, risanke in filmi), pri čemer so imeli otroci veliko izvirnih idej. Z ustvarjalnega dela pa so znova prišli polni vtisov. Navdušeni so bili nad tem, da so lahko tokrat sedeli na tleh in poslušali pravljice.

Na delavnici sem znova ugotovila, da potrebujejo mladi nadebudneži jasne meje. Pogovor o pravilih in upoštevanju le-teh ni nikoli odveč, četudi zato izpustimo kakšno bolj prijetno dejavnost. Kljub vsemu smo se v ustvarjalnem delu lotili prijetne teme, in sicer pravljic. Bilo je pravljično. Brali smo pravljico o pravljicah in se spomnili, kako pomembne so ideje, zgodbe in misli, ki jih ustvarjamo. In kaj se je tokrat najbolj dotaknilo mojega srca? Navdušeno pripovedovanje otrok o svojih pravljicah in zgodbah, ki jih ustvarjajo in stisk rok v krogu na koncu delavnice. Lucia

 

Avtorica  prispevka: Sara M.

Ta ponedeljek je minil v znamenju pesmic in plesa. Otroci so se iz ustvarjalne skupine vrnili nasmejani in navdušeni predvsem nad plesom. Vsi so bili precej razigrani.

V moji skupini tokrat niso imeli domačih nalog. Tako smo se že takoj lahko začeli igrati. Na sporedu je bila igra Slepo postavljanje predmetov. Vsi so se igre razveselili in z veseljem sodelovali. Nekaj težav nam je povzročal vrstni red, saj so želeli vsi biti vedno na vrsti za postavljanje skulptur ali ponovno sestavljanje le-teh. Problem se je pokazal tudi pri medsebojnem sodelovanju. Razen dveh deklet, so vsi želeli sestavljati predmete samostojno. Bistvo te igre pa je bilo ravno neverbalno komuniciranje med pari. Izgledalo je, kot da je nekaj v zraku. Učenci so bili nemirni, razdražljivi, nestrpni…

Tudi časovno smo zaostajali in tako nam je na koncu zmanjkal čas za ustvarjalne družabne igre. Posedli smo se v krog in še kar nekaj časa izgubili s čakanjem na tišino. Ko so se učenci končno umirili, jih je Maruša poučila, da nam bo s takim načinom dela vedno zmanjkalo časa za prijetno druženje ob koncu naših srečanj. Ura se je že iztekla in odpadel je tudi zaključni krog občutij.

Prav zaradi nemirnosti tokrat na koncu ni bilo podeljevanja zvezdic. Otroci so bili razočarani in upamo, da so od tega kaj dobrega odnesli. Preden smo jih spustile domov, smo še vztrajale, da pospravijo razred. Z muko so to tudi storili.

Tokrat so se otroci nekoliko preveč sprostili in niso sledili navodilom. Upajmo, da nam že naslednjič ponovno uspe vzpostaviti prijetno ustvarjalno vzdušje v skupini, ki bo temeljilo predvsem na medsebojni pomoči.

Avtorica prispevka: Metka